Biblija vsekakor vsebuje nekatera zelo pozitivna in visoko etična načela, npr. Deset Božjih zapovedi, Jezusov Govor na gori, izjave nekaterih prerokov stare zaveze, vendar pa je v njej veliko zelo hude nemorale, nasilja, vključno z ubijanjem ljudi. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo ljudi in druga živa bitja. Po mnenju več kot ducata slovenskih novinarjev, urednikov in piscev je najškodljivejša knjiga na svetu. (Jana, 12.7.2001)

Čeprav biblija vsebuje krvavo ideologijo, jo je v ZDA mogoče najti praktično v vsakem domu. Biblija je še vedno v »prometu«, čeprav iz nje tečejo potoki krvi. Še vedno je ideološki temelj zahodnega sveta, kar je neverjetno. Očitno mnogi ljudje sploh ne vedo, kakšne okrutne napotke vsebuje ta cerkvena knjiga, ki naj bi bila božja beseda. Po drugi strani pa so se mnogi od mladih nog navadili na prikazovanje zločinov, kot da so po volji Boga in zato dovoljeni. Otroci se, ne samo pri verouku, temveč tudi drugje, indoktrinirajo s spornimi biblijskimi deli. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo zgodovino, ki šteje desetine milijard ubitih bitij, od tega desetine milijonov ljudi. Cerkev sedaj sicer direktno ne izvaja fizičnega nasilja, vendar pa se temu ni odpovedala dokončno in prostovoljno, temveč je to posledica vedno močnejših človekovih pravic. Zato je filozof Jaspers svaril pred nevarnostjo, da bi vsak čas lahko spet zagorele grmade, če bi politične razmere to dovolile.

Nekaj odlomkov iz biblije:
● Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)
● Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)
● Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)
● Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti; … (5 Mz 17,12)
● Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)
● Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)1
V bibliji je še več deset podobnih citatov. Iz nje je razvidna izjemna surovost, navodila za ubijanje, maščevalnost, preganjanje drugače mislečih, poveličevanje vojne, manjvrednost in surovost do žensk in otrok, genocid, morilska sla, ki se podtika Bogu, in podobno.

II. Vatikanski koncil je leta 1965 v svoji dogmatski konstituciji o Božjih razodetjih izjavil naslednje:
»Kar je razodel Bog, in se nahaja v Svetem pismu in je tu predloženo, je bilo napisano po navdihu Svetega Duha; kajti na temelju apostolske vere so za našo sveto mater, cerkev, knjige Stare kot tudi Nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli kot svete in kanonske, ker so bile napisane z delovanjem Svetega Duha … imajo Boga za avtorja in so kot take predane cerkvi. Za sestavljanje svetih knjig je Bog izbral ljudi, ki naj bi mu s svojimi lastnimi sposobnostmi in močmi služili, pri tem, da bi vse to in samo to, kar je on – delujoč v njih in po njih – hotel imeti zapisano, pisno izročili kot pravi avtorji. Ker torej vse, kar pravijo inspirirani avtorji ali hagiografi mora veljati kot beseda Svetega Duha, je spisom knjig treba priznati, da sigurno, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zapisano v svetih spisih zaradi naše odrešitve. Zato ‘je vsak spis’, navdihnjen od Boga, tudi koristen za pouk, za argumentiranje, za opomin in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek pripravljen, in pripraven za vsako dobro delo.« (2 Tim 3, 16-17)

Seveda tudi veljaven cerkveni katekizem potrjuje, da ne gre za neveljavne tekste, temveč za, seveda po nauku katoliške cerkve, pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi sedaj v celoti izpolnjevati. Tako se v Katekizmu katolike Cerkve glasi: »Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost, saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.« (121) Biblija torej v celoti velja še danes. Vsi katoliki so jo po nauku katoliške cerkve dolžni prepoznavati kot božjo besedo in se po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Ne samo to, po kanonu 211 Zakonika cerkvenega prava so si dolžni prizadevati, da se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov in po vseh krajih zemlje. Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolžnost božjega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoč se svoje odgovornosti, sprejemajo svoj delež pri misijonskem delu, piše v kanonu 781 omenjenega zakonika. Iz kanona 209 pa je razvidno, da so verniki s samim svojim načinom delovanja dolžni ohranjati občestvo s Cerkvijo in naj zato zelo vestno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor do delne Cerkve. Vse to jasno kaže na dejstvo, da je biblija še vedno v celoti osnova za delovanje katoliške cerkve in njenih članov v sedanjem času. In ne samo to, po katoliškem nauku so državljani po svoji vesti dolžni, da ne sledijo predpisom državnih oblasti, če ti nasprotujejo naukom evangelija.

»To sem moral storiti. Bog je moja priča.« S temi besedami je neki oče povedal, da je z nožem zabodel najstarejšega sina. Oče strogo veruje v biblijo in se je prepiral s sinom, ki biblije ni jemal tako dobesedno. Biblija daje očetu prav: »Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta (…). Rečeta naj starešinam njegovega mesta: ‘Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.’ Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre.« (5 Mz 21,18-21) Oče je ravnal po nauku, da je potrebno biblijo uresničevati dobesedno (»Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 31,1)). Iz tega je tudi razvidno, kakšno nevarnost predstavlja biblija. Ali je po cerkvenem pravu oče odgovoren za umor svojega sina, če je samo izvrševal navodilo iz biblije? In to je podlaga vzgoje in izobraževanja otrok v Sloveniji! Neverjetno! Kje pa živimo?

Objava: Razmisli, junij 2012.