»Holding« Nadškofija Maribor

Katoliška cerkev uporablja različne načine, da pride do denarja. Eden izmed njih je delovanje na finančno-gospodarskem področju. V svetu so cerkvene organizacije lastnice oz. solastnice mnogih podjetij, finančnih organizacij … Po osamosvojitvi Slovenije in spremembi družbenega reda je cerkev v Sloveniji začela s prodorom na finančno-gospodarskem področju in ustanavljati razne organizacije. Leta 1992 je ustanovila Krekovo banko, ki jo je kasneje prodala, leta 1994 pa je ustanovila še Krekovo družbo za upravljanje z investicijskimi skladi (DZU), ki ji je uspelo zbrati za več kot 41 milijard tolarjev certifikacijskega premoženja in ki je kasneje prešla pod cerkveni Zvon Ena. Leta 1997 je mariborska škofija ustanovila podjetje Gospodarstvo Rast, d.o.o., ki je leta 2005 postalo večinski lastnik finančnega Zvon Ena Holdinga. Nadškofija Maribor je lastnica tudi podjetij Slomškova družba, d.o.o. in Skalina d.o.o. ter Zavoda Antona Martina Slomška. V cerkveno sfero je prišel še drugi finančni holding Zvon Dva. Po oceni časnika Dobro jutro je katoliška cerkev v Sloveniji v letu 2007 gospodarila z bogastvom v vrednosti okoli milijarde evrov. Kakšna je vrednost premoženja sedaj? Manjša? Zelo vprašljivo!

Nadškofija obvladovala velik del slovenskega gospodarstva

Nadškofija Maribor je bila preko podjetja Gospodarstvo Rast d.o.o., finančnih organizacij Zvon Ena Holding, d.d. in Zvon Dva Holding, d.d. lastnica oz. solastnica velikega dela gospodarstva v Sloveniji. Deleže je imela v naslednjih firmah: Belinka, Cinkarna, Helios, T-2, RRC računalniške storitve, Terme Olimje, Terme Dobrna, Alpetour, Zavod za varstvo pri delu, Papirnica Goričane, Niko Železniki, Krekova družba za upravljanje investicijskih skladov, Steklarna Rogaška, Abanka Vipa, Tovarna olja Gea, NFD, Finetol, Petrol, NLB, Elektro Celje, TKK Srpenica, Lesnina, Belinka, Infond Holding, Vegrad, Triplus, Krekova zavarovalnica, Delo Prodaja, Nikođ+, Krka, Iskra Avtoelektrika, Telekom Slovenije, Žito, Sava, Etol, Salus, Gorenje, Mercator, Mladinska knjiga Založba, Cetis Graf, Klet Bistrica, Ljubljanske mlekarne, Papigor, Beti Metlika, Hoteli Bernardin …

Cerkev pa je bila aktivna tudi v tujini. Na Hrvaškem in v Bosni je imela deleže v firmah Sole Orto, Akord in Bosinvest. Zvon Ena Holding je na Nizozemskem ustanovil podjetje Zvon B.V., tudi Argentina je bila na cerkvenem finančnem zemljevidu, saj je tam Zvon Ena Holding kupil družbi Sadowa in Elevadores, ki ju je »parkiral« pri nekem uslužbencu Nadškofije Maribor.

Cerkvena predelava Božjih stvaritev v klobase

Družba Sadowa je bila ena največjih tovarn za predelavo mesa in je na dan predelala več kot 1000 glav živine. Ali niso živali od Boga ustvarjena bitja, vsaj tako piše v cerkvenem katekizmu? Kljub temu pa je cerkev kupila tovarno za predelavo mesa – kupila je torej tovarno za predelavo Božjih stvaritev. Predela se živo bitje v klobase, zrezke, … Ali ni Bog rekel Ne ubijaj? Kako lahko potem cerkev kupuje podjetja za predelavo živih bitij v meso in njegove izdelke?! V čigavem imenu podpira morjenje živali? Jezuso-vem, satanovem …? Ne ubijaj za cerkev ne velja?

Dolg cerkvenih organizacij okoli milijarde evrov

Cerkveno podjetje Gospodarstvo Rast d.o.o. ima vsaj za 132,90 milijona evrov dolgov, Zvon Ena Holding ima za preko 600 milijonov evrov dolga in Zvon Dva Holding za okoli 200 milijonov. Tudi Nadškofija Maribor kot takšna je močno zadolžena, saj njen dolg znaša 17,20 milijona evrov, skupaj s poroštvi pa 25 milijonov evrov. Približno milijardo evrov je cerkvena sfera torej tako ali drugače potegnila iz Slovenije. Koliko dolgov bo ta sfera vrnila, se bo šele videlo. Verjetno bolj malo. »Holding« Nadškofija Maribor je eden največjih »nategov«, ki jih je doživela Slovenija. In »nategnila« jo je organizacija, ki trdi, da je Kristusova cerkev. Kristus Slo-venije sigurno ne bi »nategnil«, to lahko stori samo Njegov nasprotnik. Kdo je že Božji nasprotnik: satan ali demon?

»Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to«

Kakšno mnenje o vernikih imajo nekateri kleriki, je dobro razvidno iz dogajanja v televizijski oddaji Pogledi Slovenije (3.2.2011), ki je bila posvečena dogajanju v Naškofiji Maribor. Duhovnik dr. Ivan Štuhec je za kamerami v pogovoru z eno izmed sodelujočih dejal: »Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to,« ta pa je nato z njegovim dovoljenjem to ponovila pred kamerami, torej pred celotno Slovenijo. Ta izjava kaže na slab in podrejen položaj vernikov v katoliški cerkvi. »Požreti« morajo vse, kar jim servirajo njihovi cerkveni predstojniki, kar seveda ni čudno, saj katoliki po cerkvenem nauku ne pripadajo sami sebi, temveč cerkvi, ki se ji morajo podrejati. Če bodo kot mali delničarji izgubili svoje deleže v cerkvenih zvonovih, so si pač sami krivi. Zakaj pa so vlagali vanjo! Izguba deležev in s tem premoženja bo pač služenje materi cerkvi in njenim predstojnikom ter izraz spoštovanja, pokorščine in ljubezni do predstojnikov, kot to izhaja iz cerkvenega katekizma.

Vatikan noče pomagati mariborskim bratom

»Gospodarska kriza mariborske škofije je posledica strukturnega greha. Gradilo se je na laži. Na papirju,« je izjavil mariborski nadškof Marjan Turnšek (Družina, 1.1.2012). Kaj med drugim v zvezi z grehom pravi Katekizem katoliške Cerkve? »Mnogi grehi povzročijo krivico bližnjemu. Storiti je potrebno, kar je le mogoče, da se krivica popravi (na primer povrniti ukradene reči, popraviti dobro ime tistega, ki je bil obrekovan, dati odškodnino za poškodbe). To zahteva preprosta pravičnost.«

Mariborska nadškofija je preko svoje gospodarske sfere in svojih katolikov, tako klerikov kot laikov, po besedah nadškofa grešila in posledica tega je kakšna milijarda evrov dolga in deset tisoče oškodovanih ljudi. Mnogi mariborski kleriki in laiki so drugim povzročili veliko krivico. Po prej citiranem cerkvenem nauku mora nadškofija storiti, kar je potrebno, da se ta krivica popravi. Torej, dolg je potrebno popla-čati. Mariborska nadškofija s svojo gospodarsko in drugo sfero bi morala najti sredstva, da se dolg poravna in odpravi krivica, ki jo je povzročila druž-bam in ljudem. Če sama tega ne more storiti, ji morajo priskočiti na pomoč njeni bratje iz drugih škofij. Katoliški bratje morajo biti namreč med seboj solidarni, kajti »solidarnost je eminentno krščanska krepost«, uči Katekizem katoliške Cerkve. Če ji bratje iz drugih škofij ne morejo pomagati, bi mariborski nadškofiji moral pomagati Vatikan, kajti »Vsi smo odgovorni za vse, in pomembno je imeti pozitivno razumevanje solidarnosti,« je rekel papež Benedikt XVI. (http://www.radiovaticana.org).

Zadeva je torej jasna. Če se v škofijah ne najdejo sredstva za poplačilo dolgov mariborske nadškofije in njene gospodarske sfere, mora ta sredstva zagotoviti papež oz. Vatikan, saj je on na vrhu piramide solidarnosti. Za Vatikan milijarda evrov na predstavlja kakšne posebne številke, saj je cerkveno premo-ženje po vsem svetu bajeslovno, znaša tisoče in tisoče milijard evrov. Vatikanu ne more biti kakšen poseben problem organizirati sindikat katoliških bank, ki bo z »levo roko« našel milijardo in jo kot kredit dal bankrotiranim cerkvenim družbam. Seveda brez obresti, saj so le-te izkoriščevalske narave, cerkev pa to ni, kot sama zatrjuje. V sindikat katoliških bank je mogoče pritegniti cerkvene banke iz Nemčije (samo tu jih ima vsaj pet), Italije, Južne Amerike, Avstrije … Milijarda evrov je zanje drobiž. Tudi vatikanski Inštitut za nabožna dela bi ta denar z lahkoto zbral, če bi slučajno imel težave, pa bi mu lahko pomagal sam papež s svojim tajnim fondom.

Več kot 60.000 oškodovanih delničarjev

Zvon Ena Holding je imel skoraj 30.000 malih delničarjev, Zvon Dva Holding pa skoraj 35.000. Vsi ti mali delničarji bodo po vsej verjetnosti izgubili vse, kar so vložili v cerkvena holdinga. Mnogi so vložili vanju vse svoje prihranke, mnogi samo del svojega premoženja. Verjeli so cerkvi, ona pa je vsem storila veliko krivico. Zato bi morala to krivico popraviti, saj to zahteva njen nauk, kot že navedeno. Vendar pa svetovna cerkev s svojo delno cerkvijo noče popraviti povzročene krivice. Ta naj živi dalje, si misli. Odgovorni kleriki bodo pač pustili, da njihovi bratje izgubijo svoje premoženje, ki so ga vložili v cerkvene projekte, mogoče celo v dobri veri, da zanje jamči cerkev.

Kaj je o primeru Nadškofije Maribor rekel Jezus iz Nazareta: »Resnično, povem vam: Karkoli ste storili enemu od teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili.« (Mt 25,40)

Velika izguba pri nakupudelnic Petrola

Naftna industrija je zelo privlačna za investitorje, saj se tam kujejo veliki dobički. Zato ni čudno, da se je v nakup naftnega trgovca vpletel tudi cerkveni Zvon Ena Holding. Ta je namreč preko družbe Julius fond sodeloval pri Istrabenzovem prevzemu Petrola. Delnice so bile kupljene po povprečni vrednosti 790 evrov, sedanja vrednost pa je pod 200 evri, s čimer je cerkev pri poslih z delnicami Petrola izgubila kakšnih 40 milijonov evrov. Čigav denar je bil to? Od vernikov? Denar, ki ga je dala država? Velik del kreditov je cerkveni holding pridobil pri državni NLB, ki večine tega denarja ne bo dobila nazaj. Kdo bo kril te izgube? Ljudje v Sloveniji, ki bodo morali preko proračuna pokriti veliko finančno luknjo NLB in drugih bank. Revni slovenski delavec in državljan bo moral bolj ali manj kriti izgube, ki so si jih banke nakopale pri poslovanju s cerkvijo. Kot ponavadi, ko revni financirajo bogate.

Pustne šale kot bogokletje

Na ljutomerskem pustnem karnevalu 2011 je bil dolg mariborske nadškofije ena izmed zgodb, ki pa je močno razburila katoliško cerkev. Reagirala sta tamkajšnji župnik in škof ter prireditelje obtožila bogokletja. Cerkev je 15. marca 2011 organizirala spravno molitev in pri tem zagrozila, da če se je organizatorji pustnega karnevala ne udeležijo, na Cvenu ne bo blagoslova velikonočnih jedi. Organizator je popustil in se udeležil spravne molitve.
Kaj je tako razjezilo cerkev? Cenik odpustkov. Ta znaša:
Laž … 100 €
Kraja … 231 €
Preklinjanje … 315 € (beseda)
Varanje … 4537 € (komad)
Ubijanje … 13861 € (po osebi)
Krivoverstvo … odvzem grünta.

Očitno klerika ne vesta, da je cerkev jubilejnega leta 2000, ki se je odvijalo v Rimu, pri vstopanju skozi različna vrata nudila odpustke. Katoliška cerkev je po neki oceni v 600 letih obstoja z odpustki zaslužila okrog milijarde guldenov. Tisti, ki s humorjem opozori na to, kaj cerkev dela, greši, cerkev, ki pa to dejansko dela, pa je sveta! Kar velja za cerkev, ne velja za pustne šeme. Že videno.

Nadškofija Maribor kot tajkun

Ekonomist Maks Tajnikar o tem ali gre pri cerkvenih investicijah za tajkunski scenarij: »Glavno pri vseh teh zgodbah je, da so prodajali sami sebi in s tem na neki način dosegli cene, ki so bile nižje. Načeloma ni razlike med Bavčarjem in cerkvijo. V obeh primerih gre za zasebne lastnike, ki se tudi tako obnašajo in sledijo istemu interesu.« (Mladina, 2.4.2010)

Sociolog Srečo Dragoš: »Kleriki so v času nastajanja denacionalizacijske zakonodaje ponavljali isti stavek kot kasneje v času kapitalskih investicij in kot ga ponavljajo še danes po propadu teh investicij in kot ga bodo ponavljali tudi v prihodnosti – saj nam je šlo samo za dobro ljudi, ne pa za bogatenje. S tem skušajo pokazati, da niso na isti ravni kot tajkuni, ki so prav tako zapravili kapital, pridobljen iz političnih povezav. Res niso isti, laganje klerikov je hujše, saj noben tajkun na Slovenskem ni maskiral propadlih projektov s sklicevanjem, da je hotel le dobro delavcem.« (Curzio Maltese, Nabirka)

Katoliška cerkev je bajno bogata. Svoje bogastvo je zbirala tisočletja in zbira ga še sedaj. Vprašanje je, koliko ga je v svoji zgodovini sploh pridobila na pošten način? Verjetno bolj malo. Kako ga sedaj pridobiva? Na čigav račun sedaj živi? Svoj ali tuj? Jezus je bil tesar in si je denar služil s svojim delom. Kako si denar za življenje služi nadškof Stres? Ali dela v kakšni delavnici? Kako si denar za življenje služi ljubljanski stolni prošt Jožef Lap, ki je dejal: »Nekateri želijo to osnovno celico tako razcefrati in razvrednotiti in v to celico povabiti vse prašiče, koze in kozle in krave. Ne moremo. To ni družina!« (Mla-dina, 16.3.2012) Ali ne dobi nekaj tudi od vseh davkoplačevalcev? Pa tako žali mnoge državljane in Slovenijo kot takšno. In seveda živali!

Nadškofija Maribor kot hudi duh

»Posedovati bogastvo, imeti oblast, moč, ter uživanje, slava, to so glavna področja delovanja hudega duha,« pravi mariborski nadškof Turnšek (Priloga Večera V soboto, 26.2.2011). Večina tega se pojavlja v mariborski nadškofiji, zato bi marsikdo menil, da hudi duh deluje tudi v tej nadškofiji. Mogoče pa je nadškofija sama po sebi hudi duh, saj še do zdaj ni našla krivca za cerkveni polom. Očitno je nadškofija kot takšna želela posedovati bogastvo, imeti oblast in moč in podobno in ni šlo za po-sameznike v njej. Posedovati bogastvo, imeti oblast, moč, uživanje in slava so lastnosti cerkve same po sebi kot institucije. Njen nauk in zgodovina so jasen dokaz za to. Z Jezusom to nima nobene zveze.

Po patru Bogdanu Knavsu je papež rekel, da je »največje zlo v Cerkvi sami». (Dnevnik, 30.1.2012) Največje zlo je torej v mariborski in ljubljanski nadškofiji, ostalih škofijah, župnijah, redovih, karitasu in drugih cerkvenih organizacijah. In ker so del cerkve tudi laiki … Ker pa riba smrdi pri glavi, je daleč največje zlo pri papežu in rimski kuriji.

Duhovnik Stres: najbolj sekulizirana dejavnost je ekonomija

Nadškof dr. Anton Stres: »Najbolj sekulizirana dejavnost ni znanost, pač pa ekonomija. Ekonomija narekuje tudi vrednote.» In še: »Finančna kriza je vse zaustavila. Meni se zdi najbolj skrb zbujajoče, da je naša borza že toliko mesecev mrtva, svetovne pa niso. V Sloveniji se nič ne prodaja, nič ne kupuje, vse stoji. To gospodarsko mrtvilo je zame najresnejši problem.» (Objektiv, 24.12.2009) Ali dr. Stres podpira sekularizacijo, saj ga najbolj skrbi, ker je slovenska borza mrtva. Ker je borza del ekonomije, ta pa je po njegovem najbolj sekularizirana dejavnost, ali ne podpira Stres sekularizacije? Ali ne podpira nekaj, kar je proti njegovemu bogu? Govoriti proti sekularizaciji, kar sicer dela cerkev, po drugi strani pa jo na prefinjen način podpirati – lastnost koga je to? Boga ali njegovega nasprotnika?

Jasno je, zakaj dr. Stresa skrbi borza! Če je borza mrtva in prodaje ni, vrednost cerkvenih delnic stagnira in to slabo vpliva na cerkvene firme, posebej iz sfere mariborske nadškofije. Ob koncu leta 2009, ko je dr. Stres govoril o ekonomiji kot najbolj seku-lizirani dejavnosti, so se že začele težave mariborske nadškofije in njene gospodarske sfere, kjer je bil dolgo eden najodgovornejših. Če bi bila borza bolj aktivna, bi se lahko vrednost cerkvenih delnic zvi-šala, kar bi bilo zelo pomembno za omenjeno nad-škofijo in duhovnika Stresa. Za skrbjo dr. Stresa torej tiči navaden interes po denarju. Denar, denar …

Bogastvo mariborske cerkvene sfere:

Nekateri prejemki iz javnih sredstev 2003-2011:
– Nadškofija Maribor: 14,99 milj. evrov
– Zavod Antona Martina Slomška: 12,63 milj. evrov
– Nadškofijska karitas Maribor: 2,1 milj. evrov- …
(Vir: Supervizor)

Vrednost nepremičnin (Vir: GURS):
– Zavod Antona Martina Slomška, Maribor, Vrbanska 30: 6,58 milj.
– Nadškofija Maribor, Maribor, Slovenska ulica 17: 5,42 milj. (teološka fakulteta …)
– Nadškofija Maribor, Maribor, Streliška cesta 150: 1,55 milj.
– Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja, Maribor, Strossmayerjeva ul. 17: 3,26 milj.
– Kongregacija šolskih sester sv. Frančiška Kristusa kralja, Maribor, Strossmayerjeva ulica 15: 1,07 milj.
– Nadškofija Maribor, Slomškov trg 3: 1,046 milj.- Škofijski ordinariat Maribor, Slom. trg 19: 0,76 milj.
– …

Objava: Razmisli, junij 2012.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post