V medijih smo lahko brali, da je katoliška cerkev na začetku tega leta ustanovila tri, tako navaja sama cerkev, neodvisne in samostojne komisije, ki bodo skrbele za zaupane naloge na področju zaščite otrok, mladoletnih in ranljivih odraslih. Ta delovna telesa so, kot pišejo mediji, sestavljena iz katoliških klerikov in drugih oseb, ki so vsi, ali vsaj večina, člani cerkve. Zato se postavi vprašanje, ali bodo te komisije, kljub zatrjevanju cerkve, res samostojne in neodvisne.

Odgovor na omenjeno vprašanje daje kar sama cerkev v svojem katekizmu in Zakoniku cerkvenega prava. Vsi kleriki in drugi člani cerkve imajo status vernika, saj so krščeni, glede tega obreda pa v katoliškem katekizmu piše: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga …,« pa tudi »Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi …« Po zakoniku cerkvenega prava so krščenci »s samim svojim načinom delovanja so dolžni ohranjati občestvo s Cerkvijo in naj zato zelo vestno izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor tudi do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo.« V zakoniku piše tudi: »V zavesti svoje odgovornosti so verniki dolžni izkazovati krščansko pokorščino temu, kar posvečeni pastirji, ki predstavljajo Kristusa, kot učitelji vere razlagajo ali kot voditelji Cerkve določajo«. Omenjeni citati so jasni in kažejo na to, kakšna je neodvisnost in samostojnost članov katoliške cerkve. Laik je pokoren kleriku, ta pa svojemu nadrejenemu kleriku, vsi pa papežu! Ali je, glede na cerkveni nauk, katolik sploh lahko neodvisen, če mora biti pokoren nadrejenemu? Seveda vse to velja tudi za člane ustanovljenih komisij, ki so katoliki. In če člani cerkvenih komisij niso neodvisni in samostojni, ali so potem lahko neodvisne in samostojne komisije, katerih del so? Jasno, da ne! Pa še nekaj. Katolik je dolžan delovati v interesu cerkve, kajti ta pravi, da se mora ozirati na skupni blagor cerkve – v nasprotnem je lahko kaznovan. Ali ni tudi to omejitev neodvisnosti in samostojnosti katolika?

Kakor je razvidno iz nalog vseh treh komisij, je vprašanje, ali se bo katera od njih ukvarjala s preiskovanjem cerkvene pedofilije v smislu civilnih preiskav, ki so bile v ZDA, Franciji, Avstraliji, na Irskem …, in ki so odkrile množično in grozljivo pedofilijo cerkvenega klera. Še najbližje temu je verjetno komisija za analizo preteklih primerov spolnih zlorab, ki pa šteje samo tri člane. Če bi se cerkvi res šlo za celovito preiskavo pedofilije v svojih vrstah, bi v komisijo imenovala večje število od cerkve neodvisnih strokovnjakov po vzoru komisij v Franciji, ZDA, Avstraliji, na Irskem … Tega pa seveda ni naredila, zato je zaključek bolj ali manj jasen: cerkvi ni do tega, da se razkrivajo spolne zlorabe klera in drugih katolikov ter njihovo prikrivanje, temveč da je to še naprej »varno« skrito pred javnostjo in državo – seveda kolikor je to še mogoče. Ali ne gre zato pri vsem tem za spretno piar potezo!

Ker cerkev očitno ne želi celovito preiskati pedofilije v svojih vrstah, mora to za zaščito otrok narediti država, saj je ta po 56. členu ustave dolžna otrokom zagotavljati posebno varstvo pred izkoriščanjem in zlorabljanjem. Zato mora državni zbor uvesti parlamentarno preiskavo v smislu poslovnika o parlamentarni preiskavi in imenovati posebno preiskovalno komisijo, ki bo celovito preiskala spolne zlorabe otrok s strani katoliških duhovnikov, redovnikov oz. redovnic, njihovo prikrivanje, premestitve storilcev …, vse z namenom, da se ugotovi realno stanje in da se spolne zlorabe otrok in njihovo prikrivanje ustrezno procesira, v kolikor seveda to še ni bilo storjeno. Še posebej bi morala ta komisija preveriti, ali je cerkev v smislu 91. člena Zakona o socialnem varstvu obveščala centre za socialno delo o ogroženosti otrok, ki so jih spolno zlorabili kleriki, kar je sicer njena zakonska dolžnost. Kolikokrat je to storila, če sploh kdaj?

______
Objava: Mladina, 8.3.2024 pod naslovom Premalo in prepozno in Večer, 20.3.2024.