V Delu dne 22.4.2024 je bil objavljen članek z naslovom Slovenske veščine za ukrajinske branilce, v katerem je novinar N. Mihajlović opisal svoj obisk pripadnikov Slovenske vojske, ki na misiji EUMAM pomagajo usposabljati ukrajinsko vojsko za obrambo svoje države. Ta misija je financirana iz evropske mirovne pomoči.
Kot navedeno je misija EUMAM financirana iz evropske mirovne pomoči, kar pomeni, da je financirana tudi iz slovenskih javnih sredstev. To pa tudi pomeni, da moramo vsi davkoplačevalci, tudi če smo proti vojni ali vojski, financirati učenje, kako ubiti človeka. Čeprav je po slovenski ustavi človekovo življenje nedotakljivo, naši državni predstavniki urijo ukrajinske vojake, kako ubiti »sovražnika«, torej mu vzeti življenje, čeprav je njegovo življenje nedotakljivo. To je absurdno in kršitev slovenske ustave, ki sicer izhaja iz mirovne politike (124. člen) in prepovedi spodbujanja k nasilju in vojni (63. člen). Ali ni žalostno, kaj dela slovenska politika? Žalostno pa je tudi to, da je učenje ubijanja financirano iz evropske mirovne pomoči. Izhajajoč iz pojma miru, bi se pričakovalo, da bodo iz te pomoči financirani mirovni projekti, torej nekaj, kar z ubijanjem oz. vojsko nima nobene zveze. Očitno pa ni tako. Ali je ubijanje postalo del »miru«?
Po 77. členu Zakona o obrambi podjetje ali druga organizacija ne sme prodati oz. izvoziti orožja in vojaške opreme, če bi to pospeševalo ali omogočalo oborožene spopade v državi, ki je končni uporabnik vojaškega orožja ali opreme. Glede na navedeno podjetje ne sme izvoziti orožja in vojaške opreme v Ukrajino, saj bi to pospeševalo ali omogočalo oborožene spopade v tej državi, toda to lahko stori država – ta je namreč v Ukrajino poslala orožje in s tem pospeševala oz. omogočala oborožene spopade v Ukrajini, torej sodelovala pri nadaljevanju vojne v tej državi. Čeprav za vse države organe veljata že omenjena 63. in 124. člen ustave, se vlada in drugi vpleteni organi nanju očitno požvižgajo. Ali zanje veljajo neki drugi predpisi in ne ustava? Mogoče pa je v ozadju kakšna tajna ustava, sprejeta izven Slovenije? Ali je pošiljanje orožja v Ukrajino dobro za blaginjo Slovenije – vlada oz. ministri namreč prisežejo, da bodo z vsemi svojimi močmi delovali za blaginjo Slovenije (113. člen ustave)? Ubijanje ljudi je vsekakor daleč od blaginje Slovenije in še dlje pa od blaginje Ukrajine!
Ni pa navedena politika protiustavna in zelo škodljiva za življenje samo v primeru Ukrajine, temveč to velja tudi glede vojne v Gazi. Čeprav Izrael tam skoraj vsak dan pobija ljudi, slov. politika praktično »molči« in tako podpira pobijanje v Gazi. Seveda je Slovenija »močna« v raznih besedah, toda kje so dejanja, ki bi pomenila nekaj več kot gole besede? Zakaj ne zapre veleposlaništva v Izraelu, »izžene« izraelskega veleposlanika … Mogoče pa bi bilo dobro, da bi se pridružila tožbi Južne Afrike zoper Izrael na Meddržavnem sodišču (ICJ), še bolje pa bi bilo, da sama na istem sodišču vložila tožbo zoper ZDA in druge države, ki pošiljajo orožje v Izrael in s tem pomagajo Izraelu pri izvajanju genocida v Gazi, kot je to storila Nikaragva glede Nemčije. Ali si to zadnje upa narediti? Zanimivo je, da je Slovenija v VS OZN glasovala za sprejem Palestine v OZN, čeprav sama Palestine kot države sploh ne priznava! Nekoga ne priznavaš, strinjaš pa se s tem, da se ta sprejme v neko organizacijo? Dvoličnost?
In za konec. Obrambni minister Šarec je po javno objavljenih podatkih katolik, kar pomeni, da je del njegove vere tudi zapoved Ne ubijaj! To je zanimivo, saj kot minister zagovarja ubijanje ljudi! Ali verjeti politiku, katerega del vere je Ne ubijaj!, po drugi strani pa podpira ubijanje v Ukrajini? Ne samo njemu, temveč tudi drugim enakim politikom!
Kako dolgo še bo obstajala dvolična in nasilna politika?
__________
Tekst je bil dne 23.4.2024 poslan časniku Delo, ki pa ga ni objavil.
