Po gornjim naslovom je bil v Delu (10.2.2020) objavljen tekst dr. S. Slatinka iz Teološke fakultete. V njem je ta večkrat omenil resnico, med drugim je zapisal, da je naloga cerkvenega sodnika samo ta, da služi resnici.
Ob tem je zanimivo to, da omenjeni klerik ne pove, kaj je resnica. Za cerkvenega sodnika je v končni fazi resnica to, kar reče papež. Kajti ta sodnik je kot vsak krščenec od krsta naprej »poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo,« kot to piše v katoliškem katekizmu. Mogoče bi bilo reči, da je za tega sodnika resnica papež in ne Bog. Zanj ni resnica to, kar reče Bog, temveč to, kar reče papež. Tako za klerika resnica ni 10 Božjih zapovedi in Jezusov Govor na gori, temveč zakonik cerkvenega prava in katoliški katekizem, ki ju je izdal papež. Oba pa z resnico nimata nobene zveze. Iz besed Jezusa iz Govora na gori izhaja, da kdor sodi drugim, sodi samemu sebi. Cerkveni sodniki tako v bistvu sodijo samim sebi. To pa je resnica, saj izhaja iz besed Jezusa.
Dr. Slatinek v zvezi s cerkvenimi sodniki tudi piše: »Resnico bomo zagovarjali v svojem zasebnem in javnem življenju in si iskreno prizadevali, da bo vedno zmagala.« Cerkveni sodniki si bodo torej vsepovsod prizadevali, da bi zmagale besede papeža in ne to, kar je učil Jezus iz Nazareta. Ta je bil pacifist in tako proti vsaki vojni, cerkev pa zagovarja pravične vojne in s tem ubijanje ljudi. Cerkveni sodniki bodo torej javno in zasebno zagovarjali pravične vojne ter ubijanje ljudi v teh vojnah in ne Jezusov pacifizem. Katera vojna pa je za cerkev pravična? Seveda samo tista, ki je v njeno korist. Cerkveni sodniki si bodo prizadevali tudi za krst dojenčkov, saj je ta del cerkvenega nauka. To pa je proti temu, kar je govoril Jezus (prvo učite in nato krščujte) in kar je tudi proti slovenski ustavi, ki v 41. členu tudi dojenčkom priznava versko svobodo.
Govorjenje klerikov o resnici je za družbo nevarno, saj vanjo vnaša mnogo negativnega in jo tako uničuje. Še bolj pa je nevarno delovanje klerikov po cerkveni resnici. Zgodovina in še sedaj veljavni cerkveni biblijski nauk, ki diskriminira drugače verujoče in misleče ter zahteva celo smrtne kazni za mnoge moralne prekrške, sta jasna dokaza za to. Če bi politične okoliščine dopuščale, bi cerkev tudi v 21. stoletju na grmadah kurila krivoverce in druge. Volk dlako menja, nravi pa ne. Če bo cerkvena resnica vedno zmagala, za kar se po besedah klerika Slatinka zavzemajo cerkveni sodniki, se družbi slabo piše.
Dr. Slatinek omenja tudi zaščito otrok in mladoletnih. Očitno so se tudi cerkveni sodniki spustili v modni tok cerkvenega govorjenja o zaščiti otrok. Kakšna zaščita je to, pa trenutno v Sloveniji razkriva civilna iniciativa Dovolj.je. Da ne omenjam drugih držav, npr. ZDA, kjer praktično dnevno prihajajo na dan nove in nove obtožbe na račun pedofilije katoliških klerikov ali prikrivanja le-te s strani najvišjih cerkvenih klerikov. Za cerkvene sodnike pa je to javno razkrinkavanje cerkvenih zločinov v bistvu posebna oblika preganjanja katoliške cerkve.
Kako dvolično je govorjenje cerkve o zaščiti otrok, kaže tudi primer iz Nemčije. Tam namreč kardinal Marx že od leta 2010 skriva študijo o spolnih zlorabah v nadškofiji München in Freising. Časopis Frankfurter Allgemeine Sonntagszeitung domneva, da študija govori o tem, kakšno vlogo je pri premestitvi dveh pedofilskih klerikov kot nadškof te nadškofije odigral Joseph Ratzinger, kasnejši papež. Ta isti kardinal pa je na srečanju o zaščiti otrok v Vatikanu februarja 2019 v Vatikanu govoril transparentni administraciji za verodostojnost cerkve. Eno govori, drugo dela.
Objava: Delo, 4.3.2020.