V Avstraliji prava vojna proti mačkam

V Dnevniku (4.5.2019) je bil objavljen članek z gornjim naslovom, v katerem je bilo navedeno, da so v Avstraliji sovražnik številka ena prostoživeče mačke. Do leta 2020 naj bi jih pobili kar 2 milijona. Oblasti so do leta 2016 z zastrupljenimi klobasami pobile že okoli 200.000 mačk. »Za odstrel se nismo odločili iz sovraštva do mačk, ampak da bi zaščitili vrste, ki jih imamo radi in ki nas določujejo kot narod. Potepuške mačke so namreč njihova največja grožnja.« je za časnik Sydney Morning Herald pojasnil avstralski komisar za ogrožene vrste Gregory Andrews.

Avstralska država uporablja absurdno logiko. Ene bo pobila, da bo rešila življenja drugih. Eno žival ubiješ, da rešiš drugo. In ta druga sploh ni konkretno ogrožena. Dva milijona nedolžnih živali bo grozljivo trpelo v zadnjih trenutkih svojega življenja, ko bodo prejele »državno darilo« – smotrnostno kroglo. Kroglo ljubezni, kajti država trdi, da se za odstrel mačk ni odločila iz sovraštva do njih. Če odstrel ni iz sovraštva, je očitno iz ljubezni. Nasprotje sovraštva je namreč ljubezen. Dva milijona mačk bo država umorila iz ljubezni!? Že dolgo pa je jasno: ubijanje je del sovraštva! Sicer pa: kdo je državi sploh dal pravico, da ubija živali? Ali bolje: kdo je tistim ljudem, ki odločajo o odstrelu, dal pravico, da lahko dovolijo oz. zaukažejo poboj živali? Mogoč tisti, ki so hierarhično višji od njih? In kdo je to pravico dal tistim, ki so na vrhu hierarhije, če so jo prenesli navzdol? Mogoče Bog? Toda ta je rekel Ne ubijaj! Mogoče pa kakšen drug bog? Ali pa so si jo vzeli si samovoljno, mogoče misleč, da so oni bog in da so živali njihova last. In zato lahko z njimi počnejo, kar hočejo. Toda to je velika zmota. Zmota, ki lahko po zakonu vzroka in učinka prinese tem to, kar so dali živalim. In mnogi bodo dobili nazaj to, kar so dali živalim, torej trpljenje. Trpljenje živali bo njihovo trpljenje.

Sicer pa prostoživeče mačke niso edine žrtve avstralskih oblasti. Te ukazujejo množične poboje kengurujev, divjih konj in mogoče še kakšnih živali, ker naj bi povzročali škodo. Ali so tudi ti poboji poboji iz ljubezni? Nekoga ljubiš tako, da mu odvzameš življenje!? Če je to ljubezen, je to ljubezen iz podzemlja in ne iz nebes.

Seveda pa množični poboji živali ne potekajo samo v Avstraliji, temveč v vseh državah po svetu. V enih iz enih razlogov, v drugih iz drugih, mnogi razlogi pa so enaki. Grozljivo trpljenje živali je na vsakem koraku, potoki krvi pa tečejo po celem svetu. Nedolžne živali so že zelo, zelo dolgo nemočne žrtve krutega človeka. Kako dolgo še?

In še nekaj. Kot je razbrati iz pojasnil avstralskega komisarja za ogrožene vrste Andrewsa, muce celo ogrožajo narod s tem, ko ogrožajo vrste, ki jih imajo v Avstraliji radi. Ali narod ogrožajo živali, ali narodova negativna ravnanja? Npr. poboji prostoživečih živali, pa tudi farmskih živali? Ali pa tudi druge oblike uničevanja narave?

Tekst je bil dne 8.5.2019 poslan Dnevniku, ki pa ga ni objavil

Print Friendly, PDF & Email

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*