V Delu (17.1.2026) je bil objavljen članek z naslovom Raj za lovce, smrt za kralje gorskega sveta. V njem je avtorica T. Horvat med drugim navedla, da v Sloveniji živi le še 250 alpskih kozorogov, kraljev gorskega sveta, da ti povsod drugod uživajo strogo zaščito, le pri nas pa so še vedno navadna lovna divjad, brez vsakršne zaščite, in da je edina oblika njihovega varstva tako imenovani ohranitveni lov. T. Horvat je navedla tudi stališče ministrstva za kmetijstvo, da je komercialni lov združljiv s cilji in prizadevanji za dolgoročno ohranitev kozorogov v naših Alpah. Kot je razvidno iz članka, ministrstvo še pravi: »Osebke s kužnimi boleznimi (npr. garje) je treba odstraniti iz populacije, da se bolezen ne bi širila in slabila populacije. Pri odstrelu telesno najšibkejših mladičev gre za neke vrste posnemanje naravne selekcije, saj se na tak način ohranja telesno močnejše osebke , ki bodo z razmnoževanjem pomembno prispevali k vitalnosti populacije. Pri odstrelu starih osebkov iz populacije odstranijo osebke, ki so že opravili biološko poslanstvo, obenem so najbolj zanimivi z vidika trofejnega lova, saj imajo največje rogove.« Ali niso ta stališča neetična in necivilizirana? Slovenija pa naj bi bila civilizirana družba!
Namesto da bi bolnim kozorogom pomagali, ministrstvo »ukazuje« njihov poboj. Namesto da bi šibkim mladičem in starim kozorogom pomagali, ministrstvo »ukazuje« njihov poboj. Žalostno. Čeprav so omenjeni kozorogi ne glede na svoje stanje pravno priznana čuteča živa bitja, za ministrstvo velja samo eno: ubijanje. Z omenjenimi poboji naj bi se vrsta dolgoročno ohranjala, pravi ministrstvo. Ali se lahko vrsta ohranja tako, da se ubija in s tem uničuje dele te vrste? Seveda ne! Z uničevanjem dela vrste se seveda uničuje tudi vrsta kot taka. Ni odveč omeniti, da je lov drugi največji sovražnik biotske raznovrstnosti. Kot izhaja iz 5. člena slov. ustave, mora država skrbeti za ohranjanje naravnega bogastva. Ali kozorogi niso del tega bogastva? Čudno je, zakaj potem v Sloveniji obstaja Zakon o ohranjanju narave, če država dovoljuje pobijanje kozorogov, torej uničevanje narave.
Ministrstvo med drugim navaja, da so stari osebki že opravili svoje biološko poslanstvo in so zato najzanimivejši z vidika trofejnega lova, saj imajo največje rogove. To je jasno priznanje, čemu služi lov na kozoroge: gre za njihove trofeje, ki se zelo drago prodajajo. V članku je navedeno, da so v zadnjih treh letih, večinoma tuji lovci, odstrelili okoli 30 kozorogov, pri čemer so cene za odstrel znašale okoli 30.000 evrov. Očitno država temnim lovskim lobijem prodaja življenja nedolžnih kozorogov, torej čutečih živih bitij. Seveda to pomeni hudo trpljenje živali na oltarju profita, kar je v nasprotju z 72. členom ustave, iz katerega izhaja, da mučenje živali ni dovoljeno. Ker gre za nepotrebno ubijanje kozorogov, je to v nasprotju tudi s 4. členom Zakona o zaščiti živali.
__________________
Objava: Sobotna priloga Dela, 24.1.2026.
