V Delu (12.8.2024) je bil objavljen tekst Milana Kučana z naslovom Olimpizem v času vojn. V njem je g. Kučan nanizal nekaj zanimivih misli o vojni v Ukrajini in nasploh o vojni in miru.
M. Kučan je omenjal pravico Ukrajine do samoobrambe in do pomoči. Kaj pomeni pravica do samoobrambe? Vsaj to, da se napadena država z vojsko brani pred napadalcem. Kaj je posledica te obrambe: pobijanje ljudi, neposredno napadalčeve, posredno pa tudi svoje, ki kot vojaki morajo braniti svojo državo in jih ubijejo napadalci. Pravica do obrambe je del vojne – sicer gre za obrambno vojno, toda tudi to je vojna. Zato pravica do samoobrambe ni del miru, temveč vojne. Podpora tej pravici tako pomeni podporo vojni in ne miru. In ta je glede posledic v bistvu enaka kot pri vojaškem napadu na državo. Ali ne pomeni zato podpora pravici do vojaške obrambe podpora pobijanju živih bitij ter uničevanju družbe in narave? Ni namreč tat samo tisti, ki krade, temveč tudi tisti, ki drži vrečo. Vojaška pomoč v okviru pravice do obrambe, kar velja za besedno in tudi miselno pomoč, je seveda zato tudi podpora ubijanju in uničevanju.
Pravica do vojaške samoobrambe, ki jo priznava mednarodno pravo, je v bistvu pravica do ubijanja vsaj vojakov napadalca. Očitno to pravo ne priznava vojakom pravice do življenja! Mnogi so morali pod prisilo iti na fronto in tam izgubiti svoje življenje, kar pomeni, da v bistvu niso bili ljudje, temveč samo sredstvo (kanonfuter) za obrambo države! Jasno je, da pravica do samoobrambe v obravnavanem smislu pomeni obrambo države in ne njenih prebivalcev. Če bi bilo obratno, ljudje ne bi umirali. Simbolno: ukrajinski vojaki morajo braniti šefa vojske kot dela države, ta pa jih lahko pošlje v smrt – da on »obstane«, morajo drugi umreti!? Ali ni po vsem povedanem pravica države do vojaške samoobrambe nekaj zelo slabega in neetičnega, saj ne brani ljudi, temveč državo, ki sicer uteleša nepravični in nasilni družbeni red?
Milan Kučan omenja rimsko modrost, ki se po njegovem glasi: če hočeš mir, pripravljal vojno. Vprašanje je, ali gre za modrost ali zmoto. Če se država pripravlja na vojno, ponavadi ustanovi vojsko in to je prvi korak do vojne, kajti do te lahko pride samo, če obstajata vsaj dve vojski. Če pa država želi mir, mora, seveda v obravnavnem smislu, mir tudi živeti in v tem primeru do vojne ne more priti. Mir se ne živi tako, da se ustanovi vojska, temveč tako, da se ji država odreče. Podlaga za to pa je življenje po etičnih načelih ne ubijaj, ne kradi, ne laži …, načelih, ki so del miru!
Še nekaj misli v zvezi s tem. Ljudje so glede vojne najbolj varni, v smislu pravne države, v državi, ki nima vojske, in to ne glede na to, ali jo imajo njene sosede ali drugi in jo lahko napadejo. Če jo napadejo, ne pride do vojne, ker napadena država nima vojske in se zato ne brani. Napadalec sicer zavzame državo in zamenja oblast, toda velika večina ljudi živi naprej bolj ali manj v miru – kajti, kaj je cilj napadalca: ljudstvo ali oblast?! Katera oblast pa ne izkorišča ljudi? Če pa ima država vojsko in se z njo brani, pa ljudje umirajo na obeh straneh, naselja so uničena, narava ječi, napadena država pa se je obranila ali pa ne. Gre za tako ali drugače uničeno državo, tudi če se je obranila! Vojaška obramba: množica mrtvih ter uničena družba ali nasprotje temu kot posledica vojaške neobrambe? Kam spada Ukrajina? In kam slovenska politika?
Zanimivo je, da je papež Frančišek podprl pravico Ukrajine in Izraela do samoobrambe, torej ubijanje, uči pa Ne ubijaj! Ali je papež mirovnik, ker moli za mir v Ukrajini ter Gazi in tudi druge poziva k temu? Seveda ne, saj je, kot že navedeno, podprl ubijanje in uničevanje v Ukrajini in Gazi!
Če je nekdo na liniji življenja, ali bo potem podprl pravico države do vojaške samoobrambe, torej do uničevanja življenja?
___________________
Tekst je bil dne 19.8.2024 poslan časopisu Delo, ki pa ga še ni objavil.
