Papež Janez Pavel II. je v tradicionalni božični poslanici obsodil nasilje na Bližnjem vzhodu in “kulturo smrti”, ki grozi prihodnosti sveta.

V zvezi s papeževo obsodbo nasilja in “kulture smrti” se postavi vprašanje, ali je papež, glede na nauk, ki ga uči, moralno-etično upravičen obsoditi nasilje na Bližnjem vzhodu oz. “kulturo smrti”?

Kaj med drugim uči katoliška vera? Del te vere je tudi naslednje: “Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo, očeta in mater je klel; njegova kri pade nanj.” (3 Mz 20,9); “Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica”. (3 Mz 20,10); “Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstvo med vami.” (3 Mz 20,14); “Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.” (3 Mz 20,13); “Če ima kdo, moški ali ženska, v sebi duhove umrlih ali duha zarotovanja, naj bosta oba usmrčena: s kamenjem naj ju posujejo; njuna kri pade nanju.” (3 Mz 20,27); “Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu… naj ga vsi možje njegovega mesta kamenjajo, da umre.” (5 Mz 21,18-21);”Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo Gospodu, tvojemu Bogu, ali sodnika, ta človek mora umreti.” (3 Mz 17,21) …

V zvezi z navedenimi izjavami, ki so del “Mojzesovih” knjig (vse bolj postaja jasno, da so te knjige v marsičem ponarejene, saj Mojzes – oz. Bog po njem – ni ukazoval ubijati), se postavi vprašanje, ali so te izjave kultura življenja oz. ljubezni ali gre mogoče za kulturo smrti. Ker bi bilo zelo težko reči, da je ubijanje del življenja oz. ljubezni, je tako mogoče reči, da so ti deli katoliškega nauka kultura smrti. Kultura smrti, ki ni samo zgodovinski pojem, realiziran med drugim tudi v križarskih vojnah, pokolih indijancev, sežigih čarovnic, ubijanju in preganjanju drugače mislečih …, temveč je tudi del sedanjosti, saj RKC uči, je Stara zaveza nepogrešljivi del Svetega pisma, da so njene knjige (torej tudi Mojzesove knjige) od Boga navdahnjene in so resnično Božja beseda (KKC-Katekizem katoliške cerkve, str. 48).

Kultura smrti je torej sestavni del sedanjega katoliškega nauka, kar med drugim pomeni tudi zelo veliko nevarnost za ljudi, saj je po katoliškem nauku namreč potrebno, kot že navedeno, npr. neubogljive sinove kamenjati tako, da umrejo. Ker je potrebno Božjo voljo uresničevati, vsaj tako RKC uči, se postavi vprašanje, zakaj potem Rimskokatoliška cerkev ne kamenja npr. neubogljivih sinov? Zakaj jih torej ne ubije? Zakaj torej ne uresničuje “Božje volje”? Ali mogoče zato, ker ji trenutna politična situacija ne ustreza oz. dovoljuje tega? Če bi se politična situacija spremenila, ali bi potem katoliki kamenjali neubogljive sinove? In če jih pa ne bi, ali ne bi bil to dokaz, da so vse citirane izjave ponarejene? Ali ne bi bil to jasen dokaz, da je izjava, ko naj bi Bog preko Mojzesa rekel: “Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu… naj ga vsi možje njegovega mesta kamenjajo, da umre” ponarejena?

Stara zaveza pripravlja Novo, medtem ko Nova dovršuje Staro, piše v KKC na strani 51. Ali to pomeni za vse tiste, ki ne pripadajo RKC preganjanje, klevete, diskriminiranje in zanikanje mnogih pravic, če bo potrebno, tudi s pomočjo države, saj se ta vedno bolj pajdaši z RKC?

Vsakdo, ki je v srcu dojel Božjo zapoved Ne ubijaj, ve, da Bog nikoli ni govoril oz. ukazoval, da je potrebno ubijati. Marsikdo tudi ve, da je duhovščina vse to pripisala Bogu, da bi lahko vladala ljudstvu oz. da bi ljudi odvrnila od Boga in jih navezala nase. Sicer pa to izhaja iz mnogih mest v Svetem pismu.

Ob gornjih stavkih iz Stare zaveze, ki pozivajo k ubijanju in ob Jezusovi izjavi, ko je rekel: “Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« (Jn 8,7), je res vprašljivo, ali lahko papež obsoja nasilje na Bližnjem vzhodu oz. kulturo smrti.

Pojdi iz nje, ljudstvo moje, da ne boš soudeleženo pri njenih grehih in da te ne prizadenejo njene nadloge, smiselno piše v Apokalipsi. To je nasvet ne samo državljanom, temveč tudi državi.

Objava: Večer, 15.1.2001.