1. Vatikan je sporočil^[1], mnogi mediji pa to povzeli, da je papež Frančišek spremenil katoliški katekizem in v njem smrtno kazen v luči evangelija označil za nedopustno, saj napada nedotakljivost in dostojanstvo osebe. Papež še pravi, da je bila uporaba smrtne kazni s strani legitimne oblasti po pravilno izpeljanem procesu dolgo časa primeren odgovor na težo nekaterih zločinov in sprejemljivo sredstvo; danes pa je vedno bolj živa zavest, da se ne izgubi dostojanstvo osebe niti takrat, ko je nekdo zagrešil najtežje zločine. Cerkev si bo odločno prizadevala za odpravo smrtne kazni po vsem svetu, še piše v prenovljenem katekizmu.

2. Zanimivo je to, da je papež šele sedaj »ugotovil«, torej po skoraj 2000 letih, da je smrtna kazen napad na nedotakljivost in dostojanstvo osebe. Ali pred tem pri tej kazni ni šlo za napad na nedotakljivost in dostojanstvo osebe? Ali šele sedaj smrtna kazen pomeni napad na omenjeni vrednoti, prej pa ni. Več kot tisoč let je cerkev zagovarjala smrtno kazen in jo tudi izvrševala, sedaj pa kar naenkrat pravi, da je nedopustna. Isti dogodek, ocena dogodka pa diametralno nasprotna. Ali je bil papež prej neveden in ni ugotovil, da smrtna kazen pomeni napad na dostojanstvo in nedotakljivost osebe? O tem bi bilo dvomiti, saj je papež sveti oče in tudi Kristusov namestnik na zemlji, pa še »nezmotljiv«, seveda vse po cerkvenem nauku, in zato pozna resnico glede smrtne kazni. Na to nakazuje tudi navedba v spremenjenem katekizmu, da cerkev v luči evangelija uči, da »je smrtna kazen nedopustna, saj napada nedotakljivost in dostojanstvo osebe«. Evangelij pa papež pozna že več kot tisoč let in ga tudi uči. Zato tudi ve, da je smrtna kazen napad na nedotakljivost in dostojanstvo osebe, še posebej, ker uči tudi zapoved Ne ubijaj!. Zato se tudi lahko postavi vprašanje, zakaj sedaj kar naenkrat preobrat in je smrtna kazen postala nedopustna. Ali zadaj stoji kakšen poseben razlog?

3. Dejstvo je, da se podoba cerkve v javnosti slabša. Cerkvena pedofilija (kleriška in laiška), finančni škandali, povezave z mafijo, kritike zaradi izjemnega cerkvenega bogastva, krvava cerkvena zgodovina in sedanjost … in seveda razkritja o tem so dejstva, ki mečejo vedno slabšo luč na katoliško cerkev. Zato papež počne marsikaj, da bi v javnosti izboljšal podobo svoje cerkve. Opravičuje se zaradi kleriške pedofilije in cerkvenih zločinov v preteklosti, odstranjuje klerike iz duhovniške službe, hoče reformirati vatikansko kurijo in cerkvene finance … Mogoče je tudi zaradi tega papež spremenil cerkveni nauk in proglasil smrtno kazen za nedopustno. Da bi torej izboljšal podobo katoliške cerkve v javnosti in jo tudi približal modernim tokovom. Ti cerkvi niso posebej naklonjeni, vendar jih mora papež s »stisnjenimi ustnicami« sprejeti, da ni še slabše. Ali bi bilo mogoče torej reči, da je cerkev spremenila oceno smrtne kazni iz interesnih razlogov – ker ji pač to koristi? Dokler ji je smrtna kazen koristila, z njo se je namreč znebila nezaželenih oseb, jo je imela za koristno, sedaj pa ji je postala cokla in se je je treba znebiti. Ali ni preobrat torej posledica cerkvene sebičnosti in zato je zelo vprašljiva cerkvena utemeljitev preobrata, da je danes vedno bolj živa zavest, da se ne izgubi dostojanstvo osebe niti takrat, ko nekdo zagreši najtežje zločine. To je sicer res, toda v tem primeru je to samo krinka, da cerkev na za javnost sprejemljiv način pojasni spremembo stališča. Če bi bilo cerkvi resnično za človeka, sploh ne bi imela smrtne kazni in je tudi ne bi že od vsega začetka podpirala. Kajti cerkev že ves čas dobro ve, da je smrtna kazen, torej umor človeka, kršitev in napad na človekovo dostojanstvo in nedotakljivost, saj je to eden izmed temeljev nauka Jezusa iz Nazareta. Preobrat v odnosu do smrtne kazni je torej samo zaradi piarovskih in političnih razlogov in ne zaradi tega, ker bi papeža Frančiška resnično skrbelo za usodo ljudi oz. ker bi ga skrbelo za njihovo dostojanstvo in nedotakljivost.

4. Zanimivo je, da je smrtno kazen proglasil za nedopustno, ni pa je prepovedal. Zakaj ne? Ali gre samo za igro besed ali pa je v ozadju kaj drugega? Vse zgoraj navedeno se nanaša na smrtno kazen, ki jo predpisuje in izvršuje posvetna pravna država in ne katoliška cerkev. Sprememba katekizma se ne dotika drugih smrtnih kazni, ki jih izreka ali podpira katoliška cerkev. To pa pomeni, da te kazni ostajajo v veljavi. Papež je namreč v katekizmu spremenil samo 2267. člen, kjer je bilo govora o smrtni kazni, ki jo izrekajo legitimne oblasti. Gre torej za smrtno kazen, ki jo imajo posvetne države kot del kazenskega prava – torej kot kazen za najhujše zločine. Vatikanska »posvetna« država je smrtno kazen odpravila »že/šele« pred desetletji, toda smrtne kazni ni odpravil Sveti sedež – pa čeprav uči Ne ubijaj!.

5. Dejstvo je, da v katoliški cerkvi, na njenem vrhu pa je Sveti sedež^[2], smrtna kazen obstaja dalje in je papež s spremembo omenjenega člena katekizma ni odpravil. V katoliškem katekizmu piše, da se nedolžnega in pravičnega ne sme ubiti. Ubije se torej lahko dolžnega in nepravičnega. Če je nekdo dolžan ali nepravičen, je lahko po katoliškem nauku kaznovan s smrtno kaznijo. Ker je v cerkvi v tem smislu mnogo nepravičnih ali dolžnikov, ima ta mnogo smrtnih kazni. Te je treba izvesti nad homoseksualci, prešuštniki, nad tistimi, ki ne poslušajo duhovnikov, nad tistimi, ki udarijo starše … V bibliji v zvezi s tem npr. piše:

• Čarovnice ne puščaj pri življenju. (2 Mz 22,17)
• Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)
• Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)
• Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)
• Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,12)
• Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. (3 Mz 20,14)
• Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! (3 Mz 20,15)
• Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (3 Mz 20,16)
• Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu, ali sodnika, ta človek mora umreti. (5 Mz 17,12)
• Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.« Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)
• Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)
• Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,16)
• Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)
• GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: »Napadajte Midjánce in jih bijte! Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.« (4 Mz 25,16-19)
• S krvjo upijanim svoje puščice in moj meč bo jedel meso: s krvjo pobitih in ujetih, z dolgolasimi glavami sovražnika. (5 Mz 32,42)
• Rekel jim je: »Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: ›Pripnite si vsak svoj meč k boku, pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda!‹« Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in tisti dan je padlo izmed ljudstva približno tri tisoč mož. (2 Mz 32,27-28)
• Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu! (5 Mz 20,10-18)
• In GOSPOD je rekel Mojzesu: »Vzemi vse poglavarje ljudstva in jih daj obesiti na soncu pred GOSPODA, da se njegova jeza umakne od Izraela!« Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: »Vsak naj od svojih mož pobije tiste, ki so se vdali Báal Peórju.« (4 Mz 25,4-5)
• In glej, prišel je nekdo izmed Izraelovih sinov in je pred očmi Mojzesa in vse skupnosti Izraelovih sinov, ko so ti jokali pri vhodu v shodni šotor, pripeljal Midjánko k svojim bratom. Ko je to videl Pinhás, sin Eleazarja, ki je bil sin duhovnika Arona, se je vzdignil iz srede skupnosti, vzel sulico v roko in šel za Izraelcem v ženski prostor in prebodel oba, Izraelca in žensko, skozi trebuh. In nadloga med Izraelovimi sinovi je prenehala. (4 Mz 25,6-8)
• Ko je pismo prišlo do njih, so prijeli kraljeve sinove in vseh sedemdeset pomorili. Njihove glave so deli v košare in mu jih poslali v Jezreél. Prišel je odposlanec in mu sporočil, da so prinesli glave kraljevih sinov. On pa je rekel: »Do jutra jih denite v dveh kupih pred mestna vrata!« (2 Kr 10,7-8)^[3]

To je samo nekaj zelo sovražnih in zločinskih citatov iz biblije. Takšnih ali podobnih citatov je v bibliji še mnogo več. V cerkvenem nauku je tako več deset smrtnih kazni zaradi kršitve moralnih ali drugih cerkvenih načel in te kazni je določil Bog – seveda po cerkvenem nauku. Kako razumeti vse to, je odgovoril katoliški bog, ko je rekel: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Cerkev ne samo da podpira, temveč celo ukazuje izvrševanje smrtnih kazni nad kršitelji njene morale. Ker pa politična situacija ni takšna, da bi jih katoliška cerkev lahko izvrševala, tega sedaj ni. Če se situacija spremeni, pa lahko hitro zopet zagorijo grmade in bo tekla kri dolžnih in krivičnih – seveda v smislu nasilnega cerkvenega nauka.

6. »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju,« je, kot že navedeno, zapisano v bibliji. Po katoliškem nauku so to besede cerkvenega boga. In te je seveda treba izpolnjevati. Zato je treba, seveda po katoliškem nauku, pobiti vse homoseksualce. To velja tudi za papeža! Ta se je v letu 2018 na Irskem srečal s premierjem Leom Varadkarjem, homoseksualcem (to je javno znano), ki je uspešno vodil kampanji za poroke istospolnih parov in rahljanje zakonodaje o splavu. Kaj je bila naloga papeža ob srečanju z njim – seveda glede na biblijski ukaz, da je potrebno usmrtiti homoseksualce? Zakaj tega ni storil? Ali ni papež vzor svojim vernikom? Ali ni kršil besed cerkvenega boga? Bo papež zaradi tega izobčen in vržen v večni ogenj, kjer bo večno trpel?

7. Cerkev podpira smrtno kazen tudi v primeru »pravičnih« vojn, kar izhaja iz njenega katekizma. Uboj vojaka v vojni je tudi neke vrste smrtna kazen. Vojak je namreč s smrtjo kaznovan zaradi tega, ker je proti nasprotni vojski. Če bi bil z njo, do smrti ne bi prišlo. Včasih je cerkev sama vodila vojne, sedaj pa vojno zanjo vodijo njeni hlapci. To so npr. Nato, vojske držav, kjer prevladuje cerkveni vpliv, vojske držav, ki so indoktrinirane s krvavo cerkveno ideologijo …

8. Zanimivo je, da papež v 2267. členu katekizma govori, da je smrtna kazen nedopustna zaradi tega, ker napada nedotakljivost in dostojanstvo osebe in ne zaradi tega, ker bi bila to kršitev Božje zapovedi Ne ubijaj!.

9. Kaj je po svoji vsebini smrtna kazen? Nič drugega kot umor človeka. Ali ni tudi v vojni padel vojak umorjen? Ali ni tudi tisti, ki ga je ubila katoliška cerkev (neposredno ali posredno), ker je homoseksualec, prešuštnik … umorjen? Pri umoru spričo državne (posvetne) smrtni kazni gre po papeževem mnenju za napad na nedotakljivost in dostojanstvo ubitega, pri umoru vojaka in umoru homoseksualca, prešuštnika … pa tega napada ni. Pri umoru v okviru obeh smrtni kazni v zadnjih naštetih primerih gre torej za ohranitev nedotakljivosti in dostojanstvo umorjenega – seveda po papeževi oz. cerkveni logiki. Absurdno! Kajti nedotakljivost in dostojanstvo človeka je ali ga ni! Vmes ni ničesar. Očitno je torej, da verska smrtna kazen in ubijanje v vojni, kar zagovarja katoliška cerkev s papežem Frančiškom na čelu, ni napad na nedotakljivost in dostojanstvo ubitega, niti ni kršitev zapovedi Ne ubijaj!. Vsakemu, ki malce razmisli, pa je jasno, da je to (huda) kršitev nedotakljivosti in dostojanstva ubitega. Ter seveda omenjene zapovedi, saj ta nima nobenih izjem. Besedna zveza Ne ubijaj! je namreč jasna – nikogar se ne sme ubiti. Vse to dokazuje, koga ima katoliška cerkev za boga. Ubijanje je zločin.

10. Ubijanje in umori, kar zagovarja katoliška cerkev, nimajo nič skupnega z Bogom Stvarnikom, temveč so rezultat ponarejanja biblije s strani klera in to po ukazu boga podzemlja^[4]. Kleriki so, da bi opravičili svoja zla oz. nasilna dejanja, npr. ubijanje, Bogu Stvarniku pripisali, da je to on dejal oz. ukazal. Nekomu, ki je dejal Ne ubijaj! in ki se ne spreminja, so pripisali, da je ukazal ubijati homoseksualce, prešuštnike, čarovnice, vojake, otroke … Absurdno in zločinsko. Za oznako Boga pri zločinskih dejanjih v bibliji so skrili svoja zločinska dejanja. Kakšen Bog bi to bil, ki bi ukazal uničiti tisto, kar je sam ustvaril? In ki je rekel Ne ubijaj!, potem pa bi sam ukazal ubijanje! Po cerkvenem nauku je Bog ustvaril človeka, potem pa bi ga ubil in s tem uničil. Ali ne bi s tem uničeval tudi sebe? Ponarejanja biblije podpira tudi papež Frančišek, to se počeli tudi njegovi predhodniki.

11. Bog katoliške cerkve je torej nekaj povsem drugega kot krščanski Bog Stvarnik. Kot že ime pove, ta ustvarja in ne uničuje, kot to dela cerkev. Bog se ne spreminja (Da, jaz, GOSPOD, se ne spreminjam …) (Mal 3,6) in je zato njegova zapoved Ne ubijaj! absolutna in ne relativna, kot to uči cerkev. Velja že ves čas, od začetka do konca – gledano po človeško, po božje pa je del večnosti. Zato bi bilo mogoče reči, da katoliki niso kristjani, saj ne sledijo absolutnemu pacifistu Jezusu, Kristusu in s tem Bogu Stvarniku, temveč papežu, ki podpira ubijanje in uničevanje družbe ter narave. In ker so katoliki s papežem na čelu zelo vplivni in ker je nasilni biblijski nauk del družbene zavesti praktično po vsem svetu, je človeštvo pred propadom. Podnebne spremembe, ki vedno hitreje prehajajo v podnebne katastrofe, so v glavnem slika in rezultat nasilne cerkvene ideologije.

12. Ob vsem tem je še zanimivo, da papež druge poziva k odpravi smrtne kazni, sam pa noče odpraviti cerkvenih smrtnih kazni. Ali ne bi bilo pošteno, da bi v skladu z zlatim pravilom sprva spremenil lasten nauk, odpravil cerkvene smrtne kazni in šele nato druge pozval k odpravi te kazni? Zato je jasno, da je papežev izrek posvetne smrtne kazni za nedopustno, kot že navedeno, navaden ceneni piar, s katerim želi izboljšati podobo cerkve, ki je praktično vsak dan slabša. In to mu očitno pri mnogih uspeva, med njimi so tudi znani intelektualci. Kar je žalostno. Mnogi intelektualci niso dojeli, kdo je papež in koga predstavlja katoliška cerkev. Niso dojeli, kar je dejal nemški zgodovinar Karlheinz Deschner in sicer, da na svetu ni organizacije, ki bi bila v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini kot rimsko-katoliška cerkev.^[5] Ali je papež verodostojen, če tega, kar pričakuje od drugih, sam ne stori? In s tem krši zlato pravilo, o katerem pogosto govori. Ali sledi Jezusu iz Nazareta, katerega bistvo nauka je delovanje in ne samo »lepe« besede!

13. Cerkev si bo odločno prizadevala za odpravo smrtne kazni po vsem svetu, še piše v prenovljenem katekizmu. Glede na navedeno sporočilo je sedaj pričakovati, da bo papež Frančišek pozval katoliške politike, da v okviru svojih pristojnosti naredijo vse potrebno za odpravo smrtne kazni v svojih državah, če seveda te tam še obstajajo. In če katoliški politiki temu ne bodo sledili, je pričakovati, da jim bo to ukazal, saj so ga dolžni poslušati in ga ubogati. Kajti v cerkvenem katekizmu piše naslednje: »Ko je krščenec postal ud Cerkve, ne pripada več sam sebi, temveč tistemu, ki je umrl in vstal za nas. Od tedaj naprej je poklican k temu, da se podreja drugim, da jim služi v občestvu Cerkve, da je cerkvenim predstojnikom poslušen ter jih uboga in da jih upošteva s spoštovanjem in ljubeznijo. Kakor je krst za krščenca vir odgovornosti in dolžnosti, tako mu daje tudi pravice v Cerkvi (…).«^[6] Če politiki slučajno papeža ne bi ubogali, je pričakovati, da jih bo kaznoval, najbolj trdovratne tudi z izobčenjem. Glede na zelo velik vpliv katoliških politikov po vsem svetu je pričakovati, da bo v mnogih državah smrtna kazen kmalu črtana iz kazenskih zakonov. Če seveda ne obstaja »tajni uradni list«.

14. Če pa bo papež, kar seveda velja tudi za ostale klerike, samo na splošno pozival k odpravi smrtne kazni, pa bo to jasen dokaz, da papež z odpravo »posvetne« smrtne kazni v katekizmu ni mislil resno in da je to samo navadna in cenena predstava za javnost. Vse zapisano seveda velja tudi za nekatoliške politike, kajti cerkev uči: »Kdor v skladu s svetimi očeti ne priznava s srcem in usti prav do zadnje besedice v pravem pomenu in resnično vsega, kar so sveti očetje in peteri častivredni vesoljni cerkveni zbori svete katoliške in apostolske Cerkve božje izročili in oznanili, bodi izobčen,« ter: »Kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodisi napisanega bodisi nenapisanega, bodi izobčen«.^[7] Po nauku katoliške cerkve je torej njen nauk obvezen za vse, tako tudi za nekatoliške politike.

15. Za konec še nekaj. Zanimivo je, da je papež Frančišek marca 2015 sprejel na avdienco tričlansko delegacijo Mednarodne komisije proti smrtni kazni. Delegaciji je izročil pismo, katerega bistvo je, da je proti smrtni kazni. Nekaj papeževih navedb iz tega pisma:
– smrtna kazen je kruta in nečloveška
– na svetu ni zločina, ki bi moral biti kaznovan s smrtno kaznijo
– tudi morilec ima človeško dostojanstvo
– smrtna kazen je neuspeh države
– smrtna kazen ne zadosti pravičnosti, temveč spodbuja maščevanje
– skrita smrtna kazen je dosmrtna ječa
– papež zavrača smrtno kazen pravne države
– papež želi svet, kjer smrtna kazen ne obstaja.^[8]
Čeprav je papež Frančišek že leta 2015 govoril proti smrtni kazni, je šele leta 2018 spremenil katekizem in »odpravil« smrtno kazen posvetnih držav. Potreboval je torej več kot tri leta, da je v katekizem zapisal nekaj stavkov, ki pomenijo »odpravo« državne smrtne kazni. Zakaj tako počasi? Ali ni papež po cerkvenem nauku nezmotljiv, če govori ex cathedra? Če je nekdo nezmotljiv, je tudi vseveden, bi bilo mogoče zaključiti. Zakaj potem potrebuje kurijo?

16. Zato še enkrat vprašanje: zakaj je papež potreboval več kot tri leta, da je spremenil katekizem? Kot vrhovni poglavar katoliške cerkve bi lahko to storil takoj, saj po cerkvenem pravu zoper sodbo, odlok ali odločbo papeža ni ne priziva ne pritožbe. Kajti papež »ima v moči svoje službe vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v Cerkvi in jo more vedno svobodno izvrševati.«^[9]

______________________________

1. https://www.vaticannews.va/sl/vatikan/news/2018-08/papez-francisek-odobril-spremembo-2267-clena-kkc-o-smrtni-kazni.html (4. 8. 2018). ↑
2. Ali gre res za sveti sedež? Ali pa je to sedež nesvetega, torej tistega, katerega bistvo so nasilje, vojne, ubijanje, kršitve človekovih pravic …, kar vse so temelji nauka in delovanja katoliške cerkve od začetka do danes. Zli sedež? ↑
3. Citati so iz https://www.biblija.net/biblija.cgi?l=sl (15. 9. 2018). Tudi ostali biblijski citati so iz istega vira, če ni drugače navedeno. ↑
4. Ve se, kako je bogu podzemlja ime. Njegovo ime je demon. Katoliška cerkev je eden njegovih največjih pomočnikov na tem svetu. ↑
5. http://www.izstop-iz-cerkve.eu/ (15. 9. 2018). ↑
6. Katekizem katoliške Cerkve (SŠK, 1993), št. 1269, str. 342 in 343. ↑
7. Strle, Anton: Vera Cerkve (Mohorjeva družba, 1997), št. 84 in 85, str. 56 (oba citata). ↑
8. http://sl.radiovaticana.va/news/2015/03/20/pape%C5%BE_fran%C4%8Di%C5%A1ek_odlo%C4%8Dno_proti_smrtni_kazni/1130917 (24. 8. 2015). ↑
9. Zakonik cerkvenega prava (Nadškofijski ordinariat v Ljubljani, 1983), kanon 331. ↑

Objava: Ateistični zbornik, 2017-2018.