Ali je članstvo v Natu skladno z ustavo?

Znano je, da organizacija Nato v prvi fazi širitve ne bo vključila v svoje vrste Slovenije. Če pa bi bila Slovenija sprejeta vanjo, se postavlja vprašanje, ali bi bilo to v skladu z ustavo oz. pravnim redom Republike Slovenije.

Ustava Republike Slovenije v 123. oz. 124. členu govori o obrambi države. V zvezi s tem se postavi vprašanje, katero državo ima v mislih ustava, ko govori o obrambi države; odgovor na to vprašanje je namreč ključnega pomena za odgovor na vprašanje, ali je članstvo v Natu skladno z ustavo. Iz duha ustave in iz Zakona o obrambi izhaja, da ima ustava v mislih Republiko Slovenijo, torej gre za obrambo države Republike Slovenije. Obrambne sile, Zakon o obrambi jih imenuje Slovenska vojska, so torej namenjene obrambi države Republike Slovenije oz. njenega državnega ozemlja, kot to izhaja iz 124. člena ustave. Katero državo oz. države pa bi Slovenska vojska, posredno torej vsi državljani, morala braniti, če bi Republika Slovenija vstopila v pakt Nato? Zapisano je, da je Nato organizacija suverenih držav, katere cilj je varovanje miru in svobode članic s političnimi ter vojaškimi sredstvi. V paktu Nato velja načelo: napad na eno članico je napad na vse. To vse pa pomeni, da je vsaka članica dolžna braniti druge članice, tudi tako, da gredo njene vojaške sile na ozemlje napadene članice in tam izvajajo obrambo. Slovenska vojska bi torej morala v skrajni fazi iti na ozemlje druge države in jo tam braniti. Slovenska vojska bi tako branila tuje ozemlje in ne ozemlja Republike Slovenije. In če Slovenska vojska brani tuje ozemlje, ali s tem deluje v skladu z ustavo (in tudi z Zakonom o obrambi), kjer je določeno, da se brani samo država Slovenija oz. njeno državno ozemlje?

Zapisano je tudi, da je pakt Nato obrambna organizacija. Postavlja pa se vprašanje ali je Nato res samo obrambna organizacija? Ali ne kaže poseg Nata v Bosni (bombardiranje nekaterih ozemelj, ki so bila pod kontrolo bosanskih Srbov), da je Nato v bistvu tudi napadalna organizacija? In če je Nato tudi napadalna organizacija, ali je Slovenija lahko članica takšne organizacije? V ustavi (3. odst. 124. člena) je zapisano, da izhaja država pri zagotavljanju varnosti predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Glede na že navedeni 3. odst. 124. člena ustave se postavlja tudi vprašanje, ali je Slovenija sploh lahko članica kakršne koli vojaške organizacije (vojska je namreč vedno ustanovljena za vojno in ne mir), če pri zagotavljanju svoje varnosti izhaja predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Zgodovina jasno kaže, da z vojsko oz. vojno ni mogoče ustvariti miru.

Sicer pa bi bilo članstvo v paktu sporno tudi z vidika 2. člena ustave, kjer med drugim piše, da je Slovenija socialna država. In če je Slovenija socialna država, ali je dopustno, da bi državljani plačevali davke, ki bi šli za vojaško obrambo tujih držav in ne za blagor Slovenije? Poleg tega pa bi državljani morali tudi v miru plačevati mnogo več za vojsko kot v primeru, da Slovenija ne bi bila članica Nata. Ali je Slovenija socialna država, če se daje vedno več sredstev za vojsko, po drugi strani pa je vedno več brezposelnih državljanov, vedno več je revnih ljudi? Ali država dela v korist vseh državljanov (1. odst. 3. člena ustave), če daje vedno več sredstev za vojsko, za dejavnost, katere končni cilj je uničevanje in ne izgradnja. Ali je torej članstvo Slovenije v paktu Nato v skladu z ustavo? Ali pozna pakt Nato našo ustavo bolje od nas samih?

Objava: Sobotna priloga Dela, 4.10.1997.

Print Friendly, PDF & Email

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*