0 vstopu v Nato z vidika ustave

Doslej ni bilo zaznati polemike o tem, ali je vstop v Nato sploh v skladu z ustavnimi določbami

2. člen ustave vsebuje načelo socialne države. Članstvo v Natu je v nasprotju s tem načelom zato, ker bi državljani morali plačevati davke, ki bi šli tudi za vojaško obrambo tujih držav, in ne za blagor oz. dobrobit Slovenije. Članstvo v paktu Nato bo prineslo še več revežev, saj bo kapital namesto v socialne projekte ali v gospodarstvo v Sloveniji odtekal v roke trgovcev z orožjem, kar bo še povečalo socialno razslojevanje v Sloveniji in prineslo po eni strani še več revnih in po drugi strani peščico ljudi, ki se bodo s članstvom zelo okoristili. To pa je, ne glede na socialni moment, v nasprotju s 14. členom (enakost pred zakonom) in 1. odstavkom 3. člena ustave, iz katerega jasno izhaja, da mora država delovati v korist vseh svojih državljanov, in ne samo nekaterih, torej tistih, ki bi jim bilo članstvo v Natu v korist. 2. člen ustave obsega tudi načelo pravne države, katere zelo pomemben del je pravičnost. Pravičnost v sebi združuje najvišje etične norme, kot so npr. ne ubijaj, ne kradi, ne stori drugim, česar ne želiš, da ti drugi storijo … Vojne se mnogokrat označujejo kot pravične. Tudi Nato v bistvu temelji na doktrini pravične vojne. Pravična vojna ne obstaja. Pravična vojna je samo drugo ime za doseg skrajno egoističnih ciljev, za doseg ciljev dobesedno prek trupel. V pravičnosti ni nobene vojne, pravičnost izključuje vsako nasilje.

Ena izmed temeljnih človekovih pravic je tudi nedotakljivost njegovega življenja (17. člen ustave). To je univerzalna človekova pravica, ki velja vsepovsod in enako npr. za državljane Slovenije, talibane, Iračane, za ljudi drugih narodnosti, državljanstva, veroizpovedi ali barve kože, ne glede na to, kje se nahajajo (v Sloveniji ali drugod po svetu). Po 16. členu ustave te pravice ni mogoče omejiti ali začasno razveljaviti niti v izrednem ali vojnem stanju. Vsaka vojaška organizacija je že v svoji biti v nasprotju s to človekovo pravico, saj je bit vojske oz. vojne uničevanje dobrin in ubijanje ljudi ter drugih živih bitij. Tudi šolanje vojakov poteka v tem smislu, v smislu učenja ubijanja in uničevanja, bit orožja je ubijanje in uničevanje, in ne npr. obdelovanje zemlje. Zato je tudi vstop v Nato v tem pogledu globoko protiustaven, saj krši nedotakljivost človekovega življenja. 34. člen ustave garantira vsakomur tudi pravico do varnosti. Vstop v vojaški Nato pa krši tudi pravico do varnosti državljanov, saj se bo možnost napada na Slovenijo z vstopom v ta pakt povečala. Ker bodo enote Slovenske vojske v tujini, jih lahko prebivalci v drugih deželah v mnogih primerih imajo za okupatorje. To bo lahko vzpodbudilo sovraštvo do Slovenije in povečalo veijetnost maščevanja nad njo. In od sovraštva do napada oziroma nasilja ali vojne ni več daleč. Razen tega so ZDA kot vodilna sila pakta nekaj držav razglasile kot države zla, zoper nekatere pa imajo uperjeno jedrsko orožje. Vse te države verjetno ne bodo stale prekrižanih rok in bodo odgovorile s protiukrepi ne samo proti ZDA, temveč tudi proti ameriškim satelitom, torej tudi proti Sloveniji. Če pa Slovenija ni članica Nata, pa je zelo malo verjetno, da bi se protiukrepi tako imenovanih sil zla nanašali tudi nanjo, prav tako je možnost terorističnih napadov bistveno manjša. Sicer pa so državljani najbolj vami takrat, ko država nima vojske. Vojna je namreč mogoča le, ko obstajata dve vojski, ne le okupatorjeva. Če ta napade državo brez vojske, vojne ni, ljudje živijo naprej, mogoče je, da se oblast zamenja, vendar je premoženje države ohranjeno, ubijanja ni, ljudje živijo v miru še naprej.

Iz 123. člena in tudi iz drugih ustavnih določil izhaja, da se obramba države nanaša samo na RS. Vojaški obvezniki in tudi poklicni vojaki so torej dolžni braniti samo državo Slovenijo oz. njeno državno ozemlje, kot izhaja iz 124. člena ustave. In če je Slovenija članica pakta Nato, lahko pride do situacije, da bi slovenska vojska morala braniti članice pakta, saj je zapisano, daje Nato organizacija suverenih držav, katere cilj je varovanje miru in svobode članic s političnimi iin vojaškimi sredstvi. Zapisano je tudi, daje napad na eno članico napad na vse, iz česar izhaja, da lahko pride do situacije, da bi bila Slovenska vojska dolžna braniti druge članice, npr. Nemčijo, na njenem ozemlju. Takoj ko slovenska vojska brani ozemlje, ki ni ozemlje Republike Slovenije, gre za protiustavno stanje. V 124. členu ustave je določeno, da izhaja država pri zagotavljanju varnosti predvsem iz mirovne politike ter kulture miru in nenasilja. Ker pa pakt Nato ni samo obrambna organizacija, temveč tudi napadalna, to pa izhaja vsaj iz njene vloge v preteklosti (npr. v Bosni, kjer je recimo bombardirala nekatera ozemlja, čeprav Nato oz. njegove članice sploh niso bile ogrožene, s tem pa je prevzela vlogo napadalca), bi Slovenija postala članica napadalne vojaške organizacije. To pa bi bilo protiustavno stanje.

Objava: Večer, 19.3.2003.

Print Friendly, PDF & Email

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*