Zaupni arhivi Cerkve razkrili zločine za zidovi

V članku z omenjenim naslovom (Dnevnik, 16.8.2018) je bilo mogoče prebrati, da so v Pensilvaniji morda objavili najpodrobnejšo poročilo o spolnih zlorabah v katoliški cerkvi. V obdobju sedmih desetletjih so tam kleriki zlorabili tisoče otrok, cerkev pa je vse to sistematično prikrivala. Poročilo je bilo pripravljeno na podlagi zaupnih arhivov škofij.

Cerkveni zločini vedno bolj prihajajo na dan. Če so kleriki v Pensilvaniji samo v zadnjih sedmih desetletjih zlorabili na tisoče otrok, koliko so jih zlorabili prej, ko je bila cerkev še vplivnejša, kot je danes. Gredo številke zlorabljenih otrok v deset tisoče? In Pensilvanija je samo ena izmed ameriških zveznih držav, teh je 50. Pa v ZDA ni samo nekaj škofij, kot jih je v Pensilvaniji, temveč jih je okoli 200. Ker je cerkev sistematično prikrivala spolne zlorabe svojih klerikov po vsem svetu, je jasno, da je v ZDA ogromno katoliške pedofilije, ki še ni prišla v javnost. Če bo prišlo do preiskav še v ostalih ameriških škofijah, in upajmo, da bo, se bo verjetno odkrilo, da je zlorabljenih otrok na sto tisoče, kleriških storilcev pa na deset tisoče. Zato ne čudi izjava predsednika ameriške škofovske konference kardinala Daniela DiNardo, da je katoliška cerkev v ZDA na pragu »moralne katastrofe«. Kaj se je v zvezi s tem v cerkvi v ZDA dogajalo v prejšnjih stoletjih, ko je bila cerkev še močnejša kot danes, si je težko zamisliti. Domnevati pa je, da so se spolne zlorabe otrok s strani duhovnikov in škofov dogajale kot po tekočem traku. Verjetno še hujše od opisane: »Odkar je bilo poročilo objavljeno, si z rokami zakrivam obraz. Saj človek ne ve, kaj drugega bi lahko storil. Brala sem o dečku, ki ga je duhovnik tako nasilno posiljeval, da mu je poškodoval hrbtenico. Bolečine žrtve so lajšali z opiati, postal je odvisen, vzel prevelik odmerek ‘zdravil’ in zdaj je mrtev. Ne vem, ali je mrtev tudi dotični duhovnik. Sploh več ne vem, za kaj naj molim …,« je dejala Simcha Fischer v zvezi s poročilom o pedofiliji v Pensilvaniji (zapis na spletni strani tednika Družina). Da se ugotovi, kaj se je dogajalo, bi bilo treba odpreti tajne škofijske arhive v ZDA, pa tudi v škofijah po svetu, ki jih je več tisoč z več stotisoči duhovnikov. Če cerkev tega noče storiti, bi morala to storiti država, kot je to storila v Pensilvaniji. Ogromno je še okostnjakov v tajnih cerkvenih arhivih.

Kakšen je bil odziv Vatikana na poročilo iz Pensilvanije? Vatikanski tiskovni predstavnik Greg Burke je zapisal, da »obstajata le dve besedi: sram in žalost«. Vatikan pravi, da obsoja spolno zlorabo mladoletnih in žrtve morajo vedeti, da je papež na njihovi strani. Če bi bil papež res na strani žrtev, bi že zdavnaj razčistil s pedofilijo, krivce kaznoval, jih vrgel iz cerkve, žrtvam pa izplačal pravično odškodnino in drugače poskrbel zanje. Pa je papež nedaleč nazaj branil čilskega škofa Barrosa pred očitki v zvezi s pedofilijo, malo po tistem pa je prišlo v javnost, kako je bil ta škof vpleten v spolne zlorabe otrok. Papež brani cerkev in zato ni na strani žrtev. Če pa je, pa je to samo zaradi lepšega – da v javnosti polepša cerkveno podobo. Dvoličnost, v kateri je papež Frančišek veliki mojster.

Vsaka škofija ima svoj tajni arhiv. Tudi tiste v Sloveniji ga imajo. Kaj se skriva v njih? Podatki o pedofiliji, finančnih zlorabah …? Zakaj ima škofija sploh tajni arhiv? Kaj skriva? Ali so tajni arhivi ustanovljeni za to, da se skrivajo cerkvene »lopovščine«. Če deluješ zakonito in pošteno, kaj bi potem skrival? Isto velja za tajni vatikanski arhiv. Če je Sveti sedež čist, zakaj ima potem tajni arhiv? Kaj skriva pred javnostjo? Ali je tudi Jezus imel tajni arhiv? Grozljiva in množična sistematično prikrivana cerkvena pedofilija kaže, kdo katoliška cerkev v resnici je in koga zastopa!
Ali si upajo škofije v Sloveniji odpreti tajne arhive in njihovo vsebino pokazati javnosti? Seveda brez osebnih podatkov.

Objava: Dnevnik, 24.8.2018.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*