Pod tem tekstom je bil v Novem tedniku (9.8.2018) objavljen članek, v katerem je bilo navedeno, da so na območju Savinjsko-kozjanske lovske zveze divji prašiči v letu 2017 povzročili za 30.000 evrov škode in da je bil odvzem v tem letu preko 700 divjih prašičev.
Iz omenjenih podatkov je razvidno, da lovci na veliko pobijajo divje prašiče. Divji prašič, nekateri ga imenujejo tudi gozdni vrtnar, je med lovci očitno eno najbolj osovraženih bitij v Sloveniji. Pa tudi med mnogimi kmeti, saj ga ti dolžijo povzročanja škode. Škoda, ki jo povzročijo divji prašiči na kmetijskih površinah, je bila v letu 2017 30.000 evrov, kar je minorna vsota. Kljub majhnosti škode so lovci umorili kar okoli 700 nedolžnih živali. En avto srednjega razreda je več vreden kot škoda, ki jo povzročijo divji prašiči. Poleg tega pa kmetje dobijo škodo povrnjeno. Sicer pa sploh ni primerjave med škodo, ki jo povzroči divji prašič in koristmi, ki jih ima narava zaradi njegovega delovanja. Skrbi namreč za zdrav gozd, saj odstranjuje gozdne “škodljivce”, poleg tega pa z ritjem po tleh rahlja zemljo ter tako povečuje živost tal in izboljšuje rast dreves. V gozdovih, kjer so divje svinje, je več mladih dreves kakor v drugih podobnih gozdovih. In čeprav je divji prašič tako zelo pomemben za ekosistem, velja za škodljivca in lovci nad njim praktično vsepovsod izvajajo masaker.
V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na število divjih svinj. Glavno spoznanje je bilo, da intenziven lov vodi k občutno večjemu razmnoževanju pri divjih svinjah kot pa manj intenziven lov. Torej: več lova, več divjih svinj. Trdi se, da je divjih prašičev preveč in da je zato toliko škode. Če je to res, bi bilo treba njihovo število uravnavati nenasilno, saj se tudi na ta način da doseči cilj. Namesto odstrela se lahko uporabi npr. kontracepcija. To je znana metoda, ki jo morajo poznati tudi pristojni. Očitno pa nekaterim ni do tega – tistim, ki radi ubijajo. Če je divjih prašičev torej res preveč, ima lov pri tem zelo pomembno vlogo, seveda negativno. Če ga ne bi bilo, bi bilo divjih prašičev manj in njihovo število bi bilo slej ko prej uravnoteženo z drugimi deli narave, kajti ta ima v sebi vse mehanizme, da ohranja naravno ravnovesje. Ali lovci vedo, kakšno naj bi bilo naravno ravnovesje? Nepopoln človek naj bi to vedel? To bi bil čudež!
Za škodo na kmetijskih zemljiščih, ki jo povzročijo divji prašiči, nosijo torej lovci zelo veliko odgovornost. Krivi so lovci pa še kdo drug, žrtve so nedolžne živali. Za naravo koristno delo gozdnega vrtnarja je kaznovano s krutim umorom.
Kako dolgo bo gozdni vrtnar, inteligentno bitje, bitje z osebnostjo, bitje, katerega življenje na žalost samo v teoriji ščiti slovenska ustava, bitje, ki vestno izpolnjuje svoje naloge in pomaga naravi in s tem človeku, še na seznamu za odstrel?
Poleg divjih prašičev lovci ubijajo tudi druge prostoživeče živali. V letu 2017 so jih na obravnavanem področju umorili kar okoli 6500. Kako dolgo še bo tekla kri nedolžnih živali?
Objava: Novi tednik, 23.8.2018.
