V članku z gornjim naslovom je bilo mogoče bra­ti, da je pred letom dni začel veljati zakon o pre­prečevanju dela in zaposlovanja na črno, ki tudi opredeljuje, katero delo se šteje kot delo na črno. Za posameznika se šteje delo na črno, če opravlja dejavnost oz. delo in ni vpisan ali priglašen, kot to določa zakon. Delo na črno je prepovedano in ka­znivo.

Postavi pa se vprašanje, ali je navedeni zakon gle­de dela na črno skladen z ustavo. Ta namreč v 49. členu jasno določa, da je zagotovljena svoboda dela. Ustava torej zagotavlja ljudem svobodo dela. In če imajo ljudje svobodo dela, kako je mogoče, da obstaja zakon, ki govori o delu na črno? Po ustavi ima človek svobodo dela, po zakonu pa je lahko isto delo opredeljeno kot delo na črno, kriminalizirano in kaznovano z visoko kaznijo? En­krat svoboda dela, drugič delo na črno; nelogično in absurdno. Zakon nad ustavo? Kako je mogoče, da je lahko neko delo, delo kot del človekove biti, kot del njegove notranjosti, kriminalizirano oz. označeno kot nekaj črnega? In če posameznik ne priglasi svojega dela pri pristojnem organu in to delo ne spada med izjeme, ki jih ni mogoče šteti za delo na črno, je lahko kaznovan z denarno kazni­jo do 450.000 sit. Ali ni takšna ureditev skrajno po­nižujoča za ljudi v Sloveniji? Ali ni v nasprotju ne samo z 49. členom ustave RS, temveč tudi s 34. čle­nom ustave, ki ljudem zagotavlja pravico do oseb­nega dostojanstva?

Ali se bo kot delo na črno štelo npr. tudi prostovoljno delo, ki ga posameznik opravi tako, da po­maga nekomu, ki ga sicer ne pozna, stanuje pa re­cimo na drugem koncu Slovenije in ga prosi za pomoč? Ker ne bo šlo niti za medsebojno sosedsko pomoč niti za delo v smislu dela za humanitarne ali karitativne organizacije ali druge nevladne or­ganizacije, niti ne bo šlo za v zakonu opredeljene sorodnike (in to delo nebo vpisano oz. priglašeno, kot določa zakon), bo takšno delo verjetno oprej. deljeno kot delo na črno in tisti, ki ga bo opravil, j bo lahko kaznovan z denarno kaznijo do 450.000 sit. Če bo tako, bo to, kar je dosedaj veljalo za etično pozitivno, torej pomoč drugemu, sedaj kriminalizirano in podvrženo denarni kazni. Novi sve­tovni red? Človek bo torej lahko kaznovan zaradi pozitivnega etičnega odnosa do soljudi! Novi svetovni red? Absurdno. Od kod izvira absurdna ideja o delu na črno? Mogoče iz katoliške ideologije?

Ob velikem številu ljudi, ki nimajo dela (oz. zaposlitve) in tako nimajo svojega zaslužka, da bi se sa­mi lahko dostojno in pošteno preživljali, sprejeti zakon, ki določa oz. govori o delu na črno in ga celo kriminalizira, je zelo čudno in zagotovo nosi v sebi skrito sporočilo. Ali je mogoče skrivni moto zakona, da naj revni postanejo še bolj revni oz. da je revnih čim več?

Kriminalizirati neko delo kot neodtujljivi del člo­vekove biti ima lahko v perspektivi tudi izjemno nevarne posledice za ljudi oz. družbo, saj bo lah­ko človek očitno delal samo tisto, kar bo določala država, sicer bo kaznovan. Ali ne nosi to v sebi že elemente suženjstva? Ali ni kriminaliziranje dela znanilec mračnega obdobja, ki se bliža oz. je mogoče že tukaj?

Objava: Sobotna priloga Dela, 9.6.2001.

Odmev:

Zaposlovanje na črno se ne splača več

Pod gornjim naslovom je v SP 9. junija gospod Vlado Began (v nadaljevanju V. B.) univerzitetno diplomirani pravnik, nasprotoval prepovedi dela na črno. Črno delo je, laično povedano (podpisani ni pravnik, diplomiral je iz matematike in doktoriral iz fizike), tisto delo, ki ni usklajeno z zakoni in predpisi. Pri delu na črno delodajalec ne plačuje prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, delojemalec pa ne dohodnine. Vse civilizirane države potrebujejo tako dobljeni denar za zdravstvo, pokojnine, šolstvo, promet itd., brez tega bi se premaknili nazaj v kameno dobo. Skoraj vsakomur je razumljivo, da si država z zakoni in predpisi zagotovi potreben denar in pod grožnjo kazni prepoveduje delo na črno.

Povsem drugače gleda na to V. B., ki med drugim piše: »Po ustavi (49. člen: Zagotovljena je svoboda dela, op. p.) ima človek svobodo dela, po zakonu pa je lahko isto delo opredeljeno kot delo na črno, kriminalizirano in kaznovano z visoko kaznijo (do 450.000 sit, op. p.)? Enkrat svoboda dela, drugič dela na črno; nelogično in absurdno. Zakon nad ustavo? … Od kod izvira ideja o delu na črno? Mogoče iz katoliške ideologije?« V. B. stopnjuje modrovanje proti koncu članka do nesmislov: »Ali ne nosi to v sebi že elemente suženjstva? Ali ni kriminaliziranje dela znanilec mračnega obdobja, ki se bliža oz. je mogoče že tukaj?«

Pri svojem čudaškem – kako naj to drugače označim? – razmišljanju V. B. ne pove, od kod državi denar za izvrševanje njenih ustavnih in zakonskih dolžnosti (plačevanje pokojnin, gradnja cest, zdravljenje, šolanje in izobraževanje državljanov, obramba, …)! Tudi ne pove, kako bi se naj na primer gospod Milan Kučan zaposlil kot predsednik države na črno!

Pričakujemo lahko, da bo V. B. nadaljeval svojevrstno »pravniško« razlago ustave, na primer določbe 32. člena, ki predpisuje: »Vsakdo ima pravico, da se prosto giblje.« Vprašam V. B., ali se kot domišljeni poznavalec ustave giblje z avtom po levi strani ceste ali hodi peš po sredi avtoceste? Oboje mu naj bi jamčila ustava, saj bi predpis, da moraš voziti po desni in ne smeš hoditi po avtocesti, po njegovem pojmovanju kršil zagotovljeno pravico do svobode gibanja. Tudi sprehajanje po tujem zemljišču ali po strehi sosedove hiše naj bi bilo po logiki V. B. dovoljeno, celo zaščiteno z ustavo!

Zgoraj opisano modrovanje je tuje človeku, ki nima »pravne« izobrazbe, smešno ali je videti celo zmedena. Ali izvira iz nepravilnega pojmovanja naukov, ki jih razširja na primer verska sekta Univerzalno življenje?

Na koncu dve vprašanji, ki mi jih dovoljuje 39. člen Ustave (svoboda izražanja): Je V. B. študiral pravo redno ali ob delu? Kateri profesor je ocenil njegovo znanje ustavnega prava za zadovoljivo?

Ludvik Čanžek,
Ljubljana