V članku z gornjim naslovom (Dnevnik, 5.5.2001) je bilo mogoče brati, da se začne enajstega maja v celoti uporabljati zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Zakon med drugim govori o delu na črno in ga tudi opredeljuje, za posameznika se šteje delo na črno, če opravlja dejavnost oz. delo in ni vpisan ali priglašen kot to določa zakon. Delo na črno je prepovedano in kaznivo.

Postavi pa se vprašanje ali je navedeni zakon glede dela na črno skladen z ustavo. Ta namreč v 49. členu jasno določa, da je zagotovljena svoboda dela. Ustava torej zagotavlja ljudem svobodo dela. In če imajo ljudje svobodo dela, kako je mogoče, da obstaja zakon, ki govori o delu na črno? Po ustavi ima človek svobodo dela, po zakonu pa je lahko isto delo opredeljeno kot delo na črno, kriminalizirano in kaznovano z visoko kaznijo? Enkrat svoboda dela, drugič delo na črno, nelogično in absurdno. Zakon nad ustavo? Kako je mogoče, da je lahko določeno delo, delo kot del človekove biti, kot del njegove notranjosti, kriminalizirano oz. označeno kot nekaj črnega? In če posameznik ne priglasi svojega dela pri pristojnem organu in to delo ne spada med izjeme, ki jih ni mogoče šteti za delo na črno, je lahko kaznovan z denarno kaznijo do 450.000 SIT. Ali ni takšna ureditev skrajno ponižujoča za ljudi v Sloveniji? Ali ni v nasprotju ne samo z 49. členom ustave RS, temveč tudi z 34. členom ustave, ki ljudem zagotavlja pravico do osebnega dostojanstva? Ob velikem številu ljudi, ki nimajo dela (oz. zaposlitve) in tako nimajo svojega zaslužka, da bi se sami lahko dostojno in pošteno preživljali, sprejeti zakon, ki določa oz. govori o delu na črno in ga celo kriminalizira, je zelo čudno in sigurno nosi v sebi skrito sporočilo. Ali je mogoče skrivni moto zakona, da naj revni postanejo še bolj revni oz. da je čimveč revnih?

Kriminalizirati določeno delo kot neodtuljivi del človekove biti ima lahko v perspektivi tudi izjemno nevarne posledice za ljudi oz. družbo, saj bo lahko človek očitno delal samo tisto, kar bo določala država, sicer bo kaznovan. Ali ne nosi to v sebi že elemente suženjstva? Ali ni kriminaliziranje dela znanilec mračnega obdobja, ki se bliža oz. je mogoče že tukaj?

Objava: Dnevnik, 11.6.2001.

_____________

Neskladna ustava

V članku Vlada Begana o novem zakonu preprečevanje dela in zaposlovanje na črno vidimo novo polomijo ali pa zavajanje naše tako imenova­ne zakonodajne oblasti. Avtor namreč med drugim upravi­čeno ugotavlja, da navedeni zakon ni v skladu z ustavo. Ravno, to že nekaj časa ugota­vljamo tudi nekateri, ki se ma­lo bolj ukvarjamo z tovrstnim problemom.

Naša ustava kot naj višji doku­ment našega naroda je vse prej kot pravičen pravni dokument in vse bolj zagotavlja privilegij vo­dilni eliti. Njene določbe so si nasprotujoče in izločujoče, zato menimo, daje taka ustava neve­ljavna. Sicer pa imamo v našem odboru vso razlago tovrstne za­deve, zgoraj omenjenemu go­spodu pa se zahvaljujem za tako naravnopravno razmišljanje, saj ga v javnosti ni zaslediti, ker ima pač tako imenovana »stroka« monopol.

FRANC OPRAVŠ,
Odbor za zaščito zakonitosti / Kamnik

Objava: Dnevnik, 19.5.2001.