Stavek iz naslova je med drugim zapisan na opozorilni tabli, ki sojo nekateri kmetje, nasprotniki lova, pred kratkim postavili na eni od kmetij na Štajerskem, istočasno pa ti kmetje pozivajo lovce, da ne preganjajo in ubijajo živali na tej kmetiji. Odpor ljudi proti lovu se očitno veča.

V ustavi ni ubijanja, v njej ne piše, da se sme ubiti živali. Celo nasprotno. Po 5. členu je država dolžna skrbeti za ohranjanje naravnih bogastev, kamor nedvomno spadajo tudi živali. Je ubijanje živali ohranjanje ali uničevanje naravnega bogastva? Protiustavno je tudi vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni (63. člen). Če je protiustavno celo že samo spodbujanje k nasilju, kaj je mogoče reči za lov, ki ni samo spodbujanje, temveč že konkretno nasilje in tudi vojna proti živalim, v kateri je v samostojni Sloveniji padlo že več kot milijon živali. 72. člen zavezuje državo, da z zakonom zaščiti živali pred mučenjem. Kaj je lov drugega kot grozljivo in neizmerno mučenje živali. Mnoge ranjene živali cele dneve tavajo po gozdovih, preden umrejo. Če nekateri trdijo, da to ni mučenje, naj to poskusijo. Že sam pregon brez ubijanja je mučenje, kajti pri živalih povzroča strah, ta pa se pri živalih po zakonu označuje kot trpljenje. Kdor po nepotrebnem povzroča trpljenje živali, stori kaznivo dejanje mučenja živali (342. člen kazenskega zakonika). Če – nekateri pa pravijo: ker-je lov nepotreben …

Državni organi so dolžni spoštovati ustavo in lahko delajo samo to, kar jim ta dovoljuje. V ustavi ne piše, da lahko država dovoli ubijanje in mučenje živali. Zato je nerazumljivo, da je zakonsko dovoljeno mučiti in ubijati živali v okviru lova, poskusov na živalih, v klavnicah itd. Zato je tudi potrebno čimveč akcij, da se opozori državo in tudi lovce, naj prenehajo z lovom, kajti ta vnaša v naravo velik nemir, kar pa ni škodljivo samo za živali, temveč tudi za ljudi. Kar seješ, to žanješ.

Objava: 17.1.2007.