Ustavimo že to morijo!

V tekstu z gornjim naslovom, objavljenim v Delu (3.6.2022), je novinar B. Čibej zapisal: »Z vsakimi novimi sankcijami proti Rusiji, ki so dokazano uspešne še manj kot zvonjenje po toči, in z vsako novo pošiljko orožja dokazujejo, da jim je povsem vseeno za človeške žrtve in da so se pripravljeni zagrizeno boriti proti Rusiji do zadnjega Ukrajinca.« Sam menim, da so sankcije na žalost »uspešne«, seveda ne do vladajoče ruske politične elite, temveč do prebivalcev, tako ruskih, evropskih in drugih, še posebno v Afriki.

Če vzamemo za primer Evropo, lahko vidimo, da se zaradi sankcij proti Rusiji življenjski standard večine prebivalcev niža, višajo se cene energentov, hrane …, grozijo tudi prekinitve dobave ruskih energentov, ki lahko pripeljejo do takšnega ali drugačnega zloma v Evropi in s tem do hudih posledic. Seveda politika vse to dobro ve, pa kljub temu sprejema vedno nove sankcije, kar lahko pomeni še poslabšanje stanja v Evropi – to pa bi lahko imelo za posledico dodatne napetosti v družbi, vključno s povečanim nasiljem. Kaj je mogoče iz tega zaključiti? Ali mogoče to, da se vladajoča politika strinja s tem, da sankcije škodijo ljudem, tudi lastnim? Če je dogovor da, ali ne gre potem za namerno oz. zavestno škodovanje Evropejcem s strani politike? In seveda tudi drugim ljudem po svetu, vključno z Ukrajinci in Rusi. Ali se vladajoča politična elita strinja z lakoto in celo umiranjem zaradi pomanjkanja hrane kot posledico sankcij? In seveda s tisoči mrtvih v Ukrajini zaradi pomoči v orožju. Očitno da! Pa politika trdi, da dela v korist ljudi. Sankcije tako v bistvu bolj kaznujejo ljudstvo kot Putina, saj se je ta proti njim že prej bolj ali manj zavaroval. Glavno kazen zaradi sankcij v bistvu tako nosijo tisti, ki v pravnem smislu niso nič krivi, torej »navadni« ljudje. Kazen brez zločina?! In na strani politike zločin brez kazni?!

Jasno je, da političnih oligarhov v principu ne zanimajo ljudje, še lastni ne. S sankcijami proti Rusiji in orožjem, poslanim v Ukrajino, politika zavestno žrtvuje ljudi in naravo, tako v Ukrajini kot drugje. Evropska politika gre preko »trupel« lastnih prebivalcev, ne samo ukrajinskih in drugih. Politični oligarhi očitno zavestno povzročajo pekel na Zemlji. Ali je takšni uničujoči politiki, torej politiki, ki za svoje interese žrtvuje ljudi, celo lastne, zaupati? Je verodostojna? To velja tudi za slovensko politiko, ki v principu sledi Bruslju in ZDA.

Glavna iniciatorja pekla v Ukrajini sta Rusija in ZDA. Obe državi krmarita voditelja, ki sta verna, Biden je katolik, Putin pravoslavec. Obe državi sta močno prežeti z religijo. Zato je vojno v Ukrajini mogoče ocenjevati tudi z religioznimi očmi. Ker je ubijanje in uničevanje proti Božji zapovedi Ne ubijaj!, ki jo priznavata tako Biden kot Putin, je jasno da, glede na pobijanje ljudi iz obeh strani, oba delujeta proti njej. Tako ne služita Bogu, ki je dal omenjeno zapoved, temveč bogu, ki je proti njej – to pa je satan, katerega glavna značilnost je namreč ravno ubijanje in uničevanje. Zato se postavi vprašanje, ali ni vojna v Ukrajini medsebojna borba demonov oz. njihovih pomočnikov, ki pri tem žrtvujejo »navadno rajo«? Če da, ali niso potem tudi sankcije del demonske politike, ki želi čim več mrtvih in uničenega?

Papež Frančišek je marca 2022 tudi Rusijo in Ukrajino zaradi vojne med njima posvetil Marijinemu Brezmadežnemu srcu, pri čemer je dejal, da naj Marija svetu priskrbi mir in prenehanje vojne. Ali je cerkvena Marija uslišala papeža? Rezultat je viden: vojna teče dalje, vedno več ljudi in drugih živih bitij je mrtvih, vedno več mest in naselij je uničenih! Očitno cerkvena Marija papežu ni ustregla! Ali ni potem tudi cerkvena Marija del demonske sfere, saj očitno želi, da vojna traja naprej? Ali ni potem posvetitev Mariji samo papežev blef in poceni piar?

___________
Objava: Sobotna priloga Dela, 11.6.2022

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*