Pod gornjim naslovom je bil v Večeru (16.5.2001) objavljen intervju z dr. Borutom Koširjem, visokim dostojanstvenikom Rimskokatoliške cerkve. Med drugim je novinarka postavila dr. Koširju naslednje vprašanje: “Bi torej, hipotetično, vernik kdaj, ko se ravna po kanonskem pravu, lahko prekršil slovensko ustavo?” Dr. Košir je odgovoril, da vprašanje ni pravilno postavljeno. Moje mnenje je, da je vprašanje postavljeno pravilno in odlično.
Slovenska ustava npr. določa, da je človekovo življenje nedotakljivo. Po kanonskem pravu oz. katoliški veri to ne velja, saj kanonsko pravo vsebuje veliko število določb, po katerih človekovo življenje ni nedotakljivo. Kanonsko pravo tako npr. določa: “Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo Gospodu, tvojemu Bogu, ali sodnika, ta človek mora umreti.” (5 MZ 16,12); “Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta… Potem naj ga vsi možje posujejo s kamenjem, da umre.” (5 Mz 21,18-21); “Kdor preklinja očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo…” (3 Mz 20,9); “Če ima kdo, moški ali ženska, v sebi duhove umrlih ali duha zarotovanja, naj bosta usmrčena; s kamenjem naj ju posujejo; njuna kri pade nanju.”
Po kanonskem pravu je torej potrebno mnoge ljudi zaradi določenih moralnih prekrškov ubiti. To pa je v nasprotju s slov. ustavo, ki ljudem garantira nedotakljivost življenja. Če bi se ljudje ravnali po kanonskem pravu, ali se ne bi število prebivalcev v Sloveniji drastično zmanjšalo? Verniki RKC pa bi se po kanonskem pravu morali ravnati, saj v Bibliji, ta pa je po nauku RKC božja beseda (KKC-Katekizem katoliške cerkve, str. 51: “Bog je avtor Svetega pisma kot navdihovalec njegovih človeskih avtorjev, Bog deluje v njih in po njih. S tem daje gotovost, da njihovi spisi brez zmote učijo zveličavno resnico.”), piše: “Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj! (5 Mz 13)
Ubijanje npr. neposlušnih sinov ali tistih, ki preklinjajo očeta ali mater, je med drugim bit kanonskega prava oz. katoliške vere in dolžnostno ravnanje vernikov RKC, tudi v Sloveniji. Ta dolžnostna ravnanja vernikov pa so v nasprotju s slov. ustavo. Jasno je potem, zakaj dr. Košir smatra, da vprašanje ni pravilno postavljeno.
V kanonskem pravu je zelo zanimiva določba, ki se glasi: “Državljan je po vesti dolžan, da ne sledi predpisom državnih oblasti, kadar te določbe nasprotujejo zahtevam nravnega reda, temeljnim pravicam ljudi ali naukom evangelija. Odklonitev pokoršine državnim oblastem, kadar njihove zahteve nasprotujejo zahtevam pravilne vesti, dobiva svojo opravičenost v razlikovanju med služenjem Bogu in služenjem politični skupnosti… Boga je treba poslušati bolj kot ljudi. (KKC, št. 2242). Ali ni mogoče iz tega sklepati, da so določbe kanonskega prava, ki govorijo o kaznovanju ljudi s smrtjo, nad ustavo RS, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo.
Če bo Slovenija podpisala sporni sporazum s Svetim sedežem, ali ne bodo protiustavne določbe kanonskega prava dobile svojo pravno veljavo tudi v Sloveniji? Ali ne bo to pomenilo, da je Slovenija del svoje suverenosti oddala Svetemu sedežu? Ali ni podpis sporazuma s Svetim sedežem ne samo v nasprotju z moralno-etičnimi načeli, ki naj bi veljali v Sloveniji (in izhajajo tudi iz ustave), temveč tudi protipraven?
Ali je kanonsko pravo demokratično tako kot slovenski pravni red? Če ni, citirani odlomki iz Mojzesu pripisanih knjig (in še mnogi drugi deli teh knjig) pa dajejo jasen odgovor, ali ima lahko mesto v Sloveniji? Sicer pa, ali bi bilo sporno, če bi Slovenija sklenila sporazum z organizacijo, katere nauk in dejanja temeljijo na Desetih Božjih zapovedih in Jezusovem Govoru na gori? Deset zapovedi in Govor na gori namreč vsebujejo pravila, ki so v korist vseh ljudi, kot tudi živali in celotne narave? RKC pa je daleč proč od tega.
Objava: Večer, 31.5.2001.
