Stališče v zvezi z izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve »Kasaške dirke« (UE Kranj)

Upravna enota Kranj
Slovenski trg 1
4000 Kranj

Številka: 218-405/2008

Stališče v zvezi z izdajo dovoljenja za izvedbo javne prireditve »Kasaške dirke«

Stališče!
Poslano po elektronski poti!
Elektronsko podpisano!
Pooblastilo!
29.8.2008

 

1. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice se zahvaljuje naslovnemu organu za vabilo na ustno obravnavo dne 2.9.2008. Vendar pa se omenjene obravnave zaradi zadržanosti pooblaščenca ne more udeležiti in se zato tudi opravičuje. Društvo pa sicer meni, da je naslovna upravna enota s tem korakom naredila še eden pomemben korak k boljši zaščiti živali v Sloveniji.

2. Stranski udeleženec, društvo namreč domneva, da vabilo na obravnavo pomeni, da mu je priznan status stranskega udeleženca, podaja v zvezi z obravnavano javno prireditvijo naslednje stališče:
Prireditvi sami po sebi ne nasprotujemo, nasprotujemo pa temu, da bi na tej prireditvi sodelovali konji, saj konjem sodelovanje na tej prireditvi ni v korist in lahko negativno vpliva na njihovo dobro počutje. Tekmovanje lahko namreč za konja pomeni strah, stres, nepotrebno vznemirjanje ali celo preobremenjevanje, posebej glede na to kakšno bo vreme, predvsem temperatura, kakšen bo hrup na prireditvi, koliko ljudi bo na prireditvi, kako bo težavna proga ipd. Na dan prireditve je lahko velika vročina. To pa bi pomenilo, da bodo za konje ta dan zelo neugodni pogoji za življenje, še posebej, če bodo morali biti na hudi vročini in v tem času celo tekmovati. Vsekakor v takšnih pogojih ni mogoče zagotoviti konjem dobrega počutja, kar zahteva Zakon o zaščiti živali od skrbnikov. Nasprotno, za konje je lahko takšno tekmovanje zelo rizično in lahko pripelje tudi do hudih izčrpanosti in posledično do poškodb ali celo smrti. Tudi če bi bile temperature znosne, lahko napori na treningih in tekmah povzročijo konjem hudo izčrpanost, kar lahko pripelje tudi do poškodb, pljučnih krvavitev ali celo srčnih napadov. Omenjeno lahko pomeni trpljenje za živali v smislu Zakona o zaščiti živali, saj le-ta strah, bolečine, nepotrebno vznemirjanje opredeljuje kot trpljenje živali. Po pravilniku o kasaških dirkah je celo dovoljeno bičati konje, kar je v direktnem nasprotju s 15. členom Zakona o zaščiti živali, ki prepoveduje udarjanje živali. Po istem pravilniku mora tekmovalec voziti na zmago, kar lahko za konja pomeni izredno obremenitev in tudi to je v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali. Menimo tudi, da konji ne morejo biti tekmovalni artikel oz. osnovno sredstvo za izpolnjevanje človekovih interesov, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in ne stvari. Sedaj že znanstveniki opozarjajo na dejstvo, da imajo živali svojo osebnost. To torej tudi velja za konje in seveda tudi za konje, ki bodo sodelovali na tej dirki. Dejstvo, da se konje tretira kot tekmovalni eksponat, pa po našem mnenju krši njihovo dostojanstvo. To krši tudi dejstvo, da so konji sredstvo za zaslužek svojih lastnikov, tako tudi glede turnirskih nagrad.

Po 6. členu Zakona o javnih zbiranjih je prepovedano organizirati prireditve z namenom, da bi se na njih izvrševala kazniva dejanja oz. pozivalo k izvrševanju kaznivih dejanj ali z namenom povzročanja nasilja. Po Zakonu o splošnem upravnem postopku je nična upravna odločba, ki bi s svojo izvršitvijo lahko povzročila kakšno dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakoniku.

V kolikor bi upravni organ ugotovil dejstva, kot so predstavljena zgoraj, bi moral zavrniti vlogo za izdajo dovoljenja za predmetno prireditev, saj lahko pride na prireditvi do kaznivega dejanja mučenja živali, ker se lahko npr. uporabljajo biči, kar pa je po Zakonu o zaščiti živali prepovedano. Če se uporabljajo biči oz. se biča izčrpane in prestrašene konje, še posebej če je tekmovanju v hudi vročini, ki je sama po sebi lahko zelo škodljiva za konje in so konji zaradi tega še bolj izčrpani, lahko gre za surovo ravnanje, sigurno pa gre za nepotrebno povzročanje trpljenja živali. Oboje pa je kaznivo dejanje mučenja živali. Če upravni organ ne bo zavrnil vloge za izdajo dovoljenja, pa predlagamo, da v izreku odločbe navede pogoj, da konjev ni dovoljeno bičati in prepove vožnjo na zmago, saj je to v nasprotju z Zakonom o zaščiti živali. Upravni organ naj tudi odredi, da bo na prireditvi ves čas prisoten tudi veterinar, ki bo preverjal psihofizično stanje konjev in če bo ugotovil, da pri kakšnemu ni dobrega počutja, le-temu prepove tekmovanje. Prav tako se predlaga, da se tekmovanja prestavi v tisti dnevni čas, ko bodo temperature takšne, ki bodo omogočale dobro počutje konjev. Časovni interval od 12. do 19. ure temu sigurno ne ustreza, saj je takrat največja vročina.

Po Zakonu o zaščiti živali je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali (2. člen), zaščita živali pa pomeni, da morajo vse že omenjene osebe zaščititi življenje živali, njihovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi v obravnavanem primeru. Tako upravni organ, kot tudi prireditelj sta dolžna ravnati po omenjenih določbah in zaščiti živali, med drugim tudi konje. Seveda velja to tudi za soglasje VURS-a.

3. Znano je takoimenovano zlato pravilo, ki pravi, da kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. To pravilo je osnova etike. Po našem mnenju velja to pravilo tudi v človekovem odnosu do živali. Kdo si želi, da bi bil tekomovalni eksponat. Kdo si želi tekmovati na pekočem soncu in mogoče dobiti še kakšen udarec z bičem po hrbtu ali pa zaradi izčrpanosti oz. preobremenjenosti doživeti srčni napad.

Lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Print Friendly, PDF & Email