Upravna enota Grosuplje
Kolodvorska 2
1290 Grosuplje

Zahteva za vstop v upravni postopek za izdajo dovoljenja za javno prireditev v zvezi s psi in priznanje statusa stranskega udeleženca

Zahteva!
Poslano po elektronski poti!
Elektronsko podpisano!
Pooblastilo!
20.10.2008

1. Zaščita živali v smislu 2. člena Zakona o zaščiti živali je dolžnost vseh subjektov, ki so v kakršnem koli odnosu do živali, tako tudi naslovne upravne enote in Društva za osvoboditev živali in njihove pravice. Naslovna upravna enota, seveda velja to tudi za druge upravne enote, mora to zaščito živali realizirati tudi v vseh postopkih, ki se kakorkoli tičejo živali.

2. Izvedeli smo, da naj bi bila v dnevih 7. in 8.11.2008 na območju naslovne upravne enote javna prireditev, na kateri naj bi sodelovali psi. Šlo naj bi za državno prvenstvo v sledenju.

3. Na podlagi 142. člena ZUP-a zahtevamo vstop v upravni postopek izdaje dovoljenja za obravnavano prireditev in priznanje lastnosti stranskega udeleženca. Svojo zahtevo podrobneje opredeljujemo v nadaljevanju.

4. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice (v nadaljevanju tudi društvo) je registrirano pri Upravni enoti Šentjur pri Celju pod zaporedno številko 159. Zakoniti zastopnik društva je Stanko Valpatič (odločba UE Šentjur pri Celju z dne 17.9.2002). Društvo je bilo ustanovljeno s ciljem prizadevanja za uveljavitev pravic živali v Ustavi Republike Slovenije in v praksi tako, da bi lahko živali živele življenje, ki je primerno njihovi vrsti, svobodno in v miru ter brez strahu, da jih bo kdo preganjal, mučil ali ubil, razen tega je namen tudi prizadevanje za varstvo okolja in ohranjanje narave (3. člen statuta društva). Namen in cilje društvo uresničuje z izvajanjem zlasti naslednjih nalog (4. člen statuta društva):
– prizadevanje za odpravo sedanjega stanja, ko človek uporablja živali za svoje potrebe
– prizadevanje za širitev zavesti o enosti človeka, živali, rastlin, mineralov prizadevanje za odpravo živinoreje, lova, poskusov na živalih, škodljivih transportov živali in vseh dejanj, ki škodujejo okolju in naravi oz. ju uničujejo
– prizadevanje za pravno priznanje pravic živali
– informiranje javnosti o slabem položaju živali in o tematiki s področja varstva okolja in ohranjanja narave
– informiranje javnosti o škodljivosti mesne in mlečne prehrane ter pozitivnih vidikih vegetarijanske, veganske in teranske prehrane
– prizadevanje za odpravo kakršnegakoli mučenja živali
– izobraževanje glede zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– prizadevanje za pravno varstvo živali, narave in okolja
– sodelovanje z drugimi organizacijami, ki delujejo na področju zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave
– izvajanje nacionalnih ali mednarodnih projektov oz. programov s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave oz. sodelovanje pri njih
– promocijske aktivnosti s področja delovanja društva
– organiziranje strokovnih oz. drugih srečanj s področja zaščite živali, varstva okolja in ohranjanja narave.
Društvo si prizadeva za zaščito živali, varstvo okolja in ohranjanja narave na vseh področjih družbenega življenja.
Vse to je razvidno iz statuta društva, ki ga je mogoče dobiti na spletni strani društva, lahko pa si ga upravni organ pridobi tudi na Upravni enoti Šentjur pri Celju, kjer je društvo registrirano.

Društvo je z odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z dne 23.6.2006, št. 215-3/2006 pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Odločba se prilaga.

Pravni interes za udeležbo v upravnih postopkih izhaja iz različnih pravnih predpisov, kot tudi iz dejstva, da ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu. V nadaljevanju podrobneje o tem.

5. Iz dejavnosti društva oz. njegovih statutarnih nalog, ciljev in namenov je razvidno, da gre za društvo, ki se med drugim bori za zaščito živali na vseh področjih in za vse vrste živali. Tako se bori za zaščito lovnih in klavnih živali, živali, na katerih delajo poskuse, prostoživečih živali, živali v ujetništvu, hišnih živali, živali, ki morajo sodelovati na raznih prireditvah, … Življenje živali, primerno njeni vrsti, pravica do življenja živali, življenje živali v svobodi in miru in brez da bi jih kdo preganjal, lovil, mučil ali ubil so neposredni pravni interesi oz. koristi društva, ki jih priznava tudi Zakon o zaščiti živali (ZZZiv), ko v 1. členu navaja, da (on) določa odgovornost ljudi za zaščito živali, to je zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega, počutja, in seveda tudi ustava RS, ko določa dolžnost države, da skrbi za ohranjanje naravnega bogastva, kamor spadajo seveda tudi živali in ko določa, da mučenje živali ni dovoljeno.

6. Zakon o zaščiti živali (ZZZiv) je krovni zakon in velja za vse vrste živali, ne glede na to, da obstajajo področni zakoni oz. drugi predpisi, ki tudi obravnavajo problematiko živali (in rib) (Zakon o divjadi in lovstvu, Zakon o varstvu okolja, Zakon o gozdovih, Zakona o morskem in sladkovodnem ribištvu, Zakon o kmetijstvu, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti, Zakon o živinoreji, Zakon o ohranjanju narave, Zakon o javnih zbiranjih …). Po 2. členu Zakona o zaščiti živali je zaščita živali dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali, zlasti pa društev proti mučenju živali in drugih društev, ki so se ustanovila z namenom za uveljavljanje in izvajanje deklaracije o pravicah in zaščiti živali. Po 42. členu istega zakona morajo društva, ki delujejo na področju zaščite živali opozarjati na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Iz vsega tega jasno izhaja, da ZZZiv nalaga društvu, da mora uporabiti vsa sredstva, tudi pravna, da zaščiti živali in da opozarja na nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z zaščito živali. Zato mora sodelovati, seveda v skladu s svojimi zmožnostmi, v raznih pravnih postopkih in uporabiti vsa pravna sredstva, ki mu jih daje pravni red, da zaščiti zavarovane ali druge živalske vrste oz. živali (in ribe). Potrebno je jasno poudariti, da gre za dolžnost sodelovanja v raznih pravnih in drugih postopkih v cilju zaščite živali s pravnimi ali drugimi sredstvi, če bi prišlo do kršitev v škodo živali. Iz zakonske dolžnosti pobudnika, ki izhaja iz 2. oz. 42. člena, pa tudi izhaja, da je ZZZiv v okviru določil obeh omenjenih členov podelil pravni interes za sodelovanje v vseh pravnih postopkih vsem osebam, ki so navedene v obeh členih. Zakonodajalec je torej društvu priznal pravni interes za sodelovanje v raznih pravnih postopkih kar z zakonom. Ob vsem tem je potrebno tudi navesti, da je bistvo varstva oz. zaščite živali v učinkoviti zaščiti živali in ne samo v tem, da se na splošno opozarja na kršitve s tega področja ali da se prijavljajo državnim organom posamični primeri kršitve predpisov s področja zaščite živali. In pravni postopki, kot so upravni postopki pred naslovnim organom ali drugimi organi, spadajo v učinkovito zaščito živali oz. so pogoj za to.

7. Društvo je, kot že uvodoma navedeno, pridobilo status društva, ki deluje v javnem interesu. Ta status je društvu podelilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in to na podlagi Zakona o zaščiti živali oz. Pravilnika o kriterijih za podelitev statusa društva v javnem interesu na področju kmetijstva, gozdarstva, lovstva, ribištva, veterinarstva ali prehrane. Ta status ima torej društvo na področju zaščite živali, saj je društvo ustanovljeno za delovanje na tem področju in deluje na področju zaščite živali, kot je vse to razvidno iz statuta. Delovanje društva torej presega interese članov in je splošno koristno (tako Zakon o društvih). Zakon o zaščiti živali sicer ni točno navedel, kaj vse je vsebina statusa društev, ki delujejo v javnem interesu na področju zaščite živali, je pa jasno, da imajo takšna društva, zaradi pomembnosti svojega delovanja in družbenega zaupanja, primerne prednosti, ugodnosti in olajšave, pa čeprav te prednosti, ugodnosti ali olajšave niso v vseh primerih uzakonjene, so pa dejansko oz. pravno priznane v raznih postopkih ali drugače. Podobno izhaja tudi iz Odločbe Ustavnega sodišča opr. št. U-I-239/99. Ob tem je potrebno upoštevati seveda vse to, kar je v zvezi z 2. in 42. členom Zakona o zaščiti živali navedeno predhodno. Uzakonjena je npr. ugodnost, da društva, ki delujejo v javnem interesu, ne plačujejo upravnih taks. Uzakonjena je tudi prednost iz 36. člena veljavnega Zakona o društvih v zvezi s pridobivanjem sredstev iz državnega proračuna, da lahko status društva, ki deluje v javnem interesu prinese maksimalno 20% vrednosti vseh meril. Kot ena izmed prednosti, ki jo imajo društva, ki imajo status društva, ki deluje v javnem interesu, je tudi to, da lahko zastopajo predmet svoje dejavnosti v raznih postopkih, če je po naravi stvari seveda to sploh možno (smiselno tako tudi sklep ustavnega sodišča z dne 7.12.2006, ki se že nahaja pri naslovnem organu pod št. 215-88/2007)). Na področju ohranjanja narave je to celo uzakonjeno, saj Zakon o ohranjanju narave določa, da ima društvo, ki pridobi status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave, pravico zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih.
Nesporno je, da ima Društvo za osvoboditev živali in njihove pavice status društva, ki deluje v javnem interesu in to na področju zaščite živali. V področje zaščite živali spada tudi zaščita živalih, za katere veljajo zakoni in drugi predpisi s področja naslovne upravne enote, saj je Zakon o zaščiti živali krovni zakon, ki velja za zaščito vseh živali, ne glede na to, kje živijo oz. gre za domače živali, hišne živali, prostoživeče živali, živali v ujetništvu, gozdne živali itd. To je npr. jasno razvidno tudi iz gradiva Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaščiti živali (ZZZiv-B), ki ga je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod šifro 007-268/2006 z dne 28.7.2006 poslalo vladi RS oz. generalnemu sekretariatu vlade RS v sprejem oz. nadaljnji postopek za parlament. Tam so navedeni tudi predpisi, ki so formalno izdani npr. na podlagi Zakona o ohranjanju narave, vendar pa so v zvezi z živalmi, kot npr. Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah, Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu ali prej veljavnega zakona o lovu npr. Pravilnik o uporabi lovskih psov v loviščih in podobno. Zaščita živali po Zakonu o zaščiti živali obsega torej zaščito vseh živali najmanj v Sloveniji, kar tudi pomeni, da se polje delovanja društva v smislu statusa društva, ki deluje v javnem interesu, nanaša oz. je usmerjeno vse živali, torej tudi tiste, s katerimi se ukvarja naslovni organ.
Ker torej društvo v javnem interesu varuje oz. ščiti tudi tisti del narave oz. okolja, to pa so živali, ki bi lahko bile z odločitvijo naslovnega organa ogrožene in ker ima društvo status društva, ki deluje v javnem interesu, ta pa daje, po mnenju društva, sicer neuzakonjeno, vendar pravno priznano, pravico zastopanja interesa živali v vseh postopkih, tudi pred naslovnim organom, je po mnenju društva nedvoumno izkazan pravni interes za udeležbo v postopku tudi na tej pravni podlagi.

Nenazadnje je potrebno navesti še naslednje:
Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je že sodelovalo kot stranski udeleženec v upravnih postopkih, ki so se tikali živali in sicer gre za postopke izdaje dovoljenj za javne prireditve pred upravnimi enotami v Velenju (št. 215-131/2005), Novi Gorici (št. 215-149/2006) in Ljubljani (št. 215-904/2006). V vseh teh postopkih je bilo društvu priznano, da lahko zastopa interese živali v omenjenih upravnih postopkih. Tudi v letu 2007 je društvo nastopalo kot stranski udeleženec v korist živali v upravnih postopkih, ki se tičejo živali (Upravne enote Ljubljana, Celje, Novo mesto, Radovljica, Nova Gorica, Velenje, Laško, Gornja Radgona … – v letu 2007 je že sodelovalo v več kot 50 upravnih postopkih). Tudi v letu 2008 društvo sodeluje v teh postopkih.
Tudi Ustavno sodišče Slovenije je društvu priznalo pravni interes za sodelovanje v postopku pred tem sodiščem, saj je sprejelo dve pobudi društva za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti dela Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah in Pravilnika o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda iz narave, tako za leto 2006 kot tudi za leto 2007. V marcu 2008 je oba splošna akta tudi razveljavilo.

8. V tem upravnem postopku je predmet izdaja dovoljenja za javno prireditev, na kateri nastopajo oz. sodelujejo žival, saj gre za tekmovanje v sledenju psov. Na tej prireditvi ali pa že prej v okviru upravnega postopka ali pa z izdajo odločbe lahko pride do raznih ravnanj, ki bodo kršila dobro počutje sodelujočih živali ali njihovo zdravje ali pa postavila temelje za te kršitve oz. kršile upravičenja živali, kar vse varuje Zakon o zaščiti živali in za kar se bori društvo ter to tudi izhaja iz društvenega statuta. Na ta način se lahko krši društvena korist, torej osebna (zaščita živali v smislu varovanja zdravja, življenja in dobrega počutja živali) in neposredna, torej sedanja, saj je ta prireditev predvidena za čas, razviden iz druge točke te vloge, in na Zakon o zaščiti živali in druge predpise v zvezi z zaščito živali oprta korist, ki je torej tudi pravna, in ki jo bomo varovali tako, da bomo vstopili v predmetni upravni postopek in tam kot stranski udeleženec uporabili zakonite pravne možnosti za varstvo društvenih, kot to že navedeno, interesov, ki se kažejo predvsem v zaščiti živali, kot jih določajo Zakon o zaščiti živali ter drugi predpisi in kot izhaja iz društvenega statuta. Tudi iz te pravne podlage (43. člen ZUP-a) je jasno razvidno, da je izkazan pravni interes za sodelovanje društva v predmetnem postopku. Seveda bo naše sodelovanje temeljilo tudi na določbi zadnjega odstavka 42. člena Zakona o zaščiti živali, po katerem smo kot društvo dolžni opozarjati, ne samo na nezakonitosti, temveč tudi na nepravilnosti v zvezi z zaščito živali. In to tudi v okviru predmetnega postopka. Odprava nepravilnosti v zvezi z zaščito živali ali pa opozorilo na mogoče nepravilnosti glede zaščite živali je torej tudi pravni interes, saj nam ga varuje pravo, konkretno Zakon o zaščiti živali.

9. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice tako meni, da je izkazan pravni interes za udeležbo v predmetnem upravnem postopku v smislu 43. člena ZUP-a in zato poziva naslovni upravni organ, da mu omogoči vstop v postopek in sodelovanje v njem v lastnosti stranskega udeleženca.

Lep pozdrav.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice