Upravna enota Piran
Lucija, Obala 114a
6320 Portorož

Stališče stranskega udeleženca v upravnem postopku za izdajo dovoljenja za javno prireditev

Št. 215 – 28 / 2009
27.5.2009
Stališče!
Poslano po elektronski poti!
Elektronsko podpisano!

Stranski udeleženec se upravnemu organu zahvaljuje za možnost sodelovanja v predmetnem upravnem postopku, v zvezi z obravnavano javno prireditvijo pa podaja naslednje stališče:

Nasprotujemo temu, da bi na tej prireditvi sodelovali psi, saj psom sodelovanje na tej prireditvi ni v korist in lahko negativno vpliva na njihovo dobro počutje. Poleg tega pa psi ne morejo biti razstavni eksponat, saj so živa bitja s svojimi občutki, čustvi, inteligenco, dušo in ne stvari. Sedaj že znanstveniki opozarjajo na dejstvo, da imajo živali svojo osebnost. To torej tudi velja za pse in seveda tudi za pse, ki bodo sodelovali na razstavi. Dejstvo, da se pse tretira kot razstavni eksponat, pa po našem mnenju krši njihovo dostojanstvo. Razstavljajo se lahko samo stvari in ne živa bitja oz. osebnosti.

Po Zakonu o zaščiti živali je zaščita živali po tem zakonu dolžnost vseh pravnih in fizičnih oseb, ki so v kakršnemkoli odnosu do živali (2. člen), zaščita živali pa pomeni, da morajo vse že omenjene osebe zaščititi življenje živali, njihovo zdravje in dobro počutje. To velja tudi v obravnavanem primeru. Tako upravni organ, kot tudi prireditelj sta dolžna ravnati po omenjenih določbah in zaščiti živali, med drugim tudi pse. Seveda velja to tudi za soglasje VURS-a.

Na obravnavani prireditvi bo nastopilo, tako domnevamo, večje število psov. Tudi obiskovalcev razstave oz. ocenjevanja bo po vsej verjetnosti mnogo.

Večje število obiskovalcev po našem mnenju ne more vplivati pozitivno na pse, saj bodo obiskovalci povzročali velik hrup, pa tudi če jih bo npr. samo 300 naenkrat v dvorani in ta hrup lahko ogrozi zdravje psov, saj imajo psi, ki naj bi nastopali oz. sodelovali na prireditvi občutljiv sluh. Hrup bo povzročalo tudi ozvočenje oz. napovedovanje preko tega ozvočenja, menimo, da bo tudi na tej prireditvi ozvočenje, saj je to standardna oprema takšnih prireditev. Razen tega pa bodo hrup povzročali tudi psi sami s svojim laježem, in zato lahko celoten hrup preseže mejo normale za pse. Ob tem pa je potrebno omeniti še dejstvo, da bodo v dvorani po vsej verjetnosti tudi gostinska ponudba in razne stojnice, kar bo seveda prispevalo svoj delež k skupnemu hrupu. Celoten hrup bo tako, po našem mnenju, presegel mejo normale in bo lahko zato negativno vplival na sluh psov. To pa pomeni, da zdravje psov na prireditvi ne bo zaščiteno, kot to mora biti glede na že citirani 1. člen Zakona o zaščiti živali, temveč je lahko oz. bo ogroženo. Seveda pa že omenjen hrup ne bo negativno vplival samo na zdravje psov, temveč bo oz. lahko slabo vpliva tudi na počutje psov na prireditvi.

Navedeni dogodek lahko za marsikaterega psa pomeni tudi močno vznemirjanje, saj ni vajen takšnih prireditev, ker bo npr. prvič sodeloval na razstavi in pred takšnim velikim številom ljudi in drugih psov ter v prostoru, kjer bo velik hrup. To pa bo pomenilo, da bo doživel prekomerno vznemirjanje, kar pomeni, da bo trpel, saj pomeni prekomerno vznemirjanje trpljenje živali v smislu 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali. Trpljenje živali pa ogroža tudi dobro počutje živali in njegovo zdravje.

Mogoče je tudi, da bo mnoge pse na prireditvi, zaradi raznih razlogov, strah. Mogoče jih bo strah ljudi, mogoče jih bo strah drugih psov, dvorane in podobno. To pa bo pomenilo, da bodo ti psi trpeli, saj pomeni strah trpljenje živali v smislu že navedene 10. točke 5. člena Zakona o zaščiti živali.

Kot že uvodoma rečeno, živali ne morejo biti razstavni eksponati, saj niso stvari. Po svoje je razumeti prireditelja, da želi ljudem predstaviti lepoto psov, vendar je ta namen mogoče doseči tudi na drug način in ni potrebno, da bi bila to razstava psov z ocenjevanjem, domnevamo namreč, da bo ta prireditev vsebovala tudi ocenjevanje. Tako je mogoče pse posneti na video ali narediti fotografije in preko teh medijev, posebej pa še s pomočjo spleta, plasirati lepoto psov v javnost. Na ta način je mogoče tudi ocenjevati lepoto psov, če se temu ni mogoče na noben način izogniti. Zato razstava psov v živo ni nujna in tako ni potrebna. Kot že navedeno, bodo mogoče mnogi psi vznemirjeni in to iz že navedenih razlogov, ali mogoče tudi iz razlogov, ki trenutno niso znani. Zato je mogoče zaključiti, da lahko pomeni razstava psov z ocenjevanjem nepotrebno vznemirjanje psov, kar pomeni, da bi lahko šlo za trpljenje živali (10. odst. 5. člena Zakona o zaščiti živali).

Po Pravilniku o zaščiti hišnih živali mora skrbnik hišne živali, psi pa so hišne živali, zagotoviti dobro počutje živali tudi na prireditvi in preprečevati motnje v obnašanju živali. Zagotoviti mora tudi ustrezen bivalni prostor in privez. Kletke, ki jih mora zagotoviti skrbnik živali morajo ustrezati 23. členu, privez pa 24. členu Pravilnika o zaščiti hišnih živali. Za pesjak in uto so točno določene minimalne velikosti glede na težo oz. velikost psa in vprašanje je ali bo to spoštovano na prireditvi oz. ali je to sploh mogoče glede na veliko število psov na razstavi. Podobno je glede priveza, saj mora biti veriga dolga vsaj 3 metre, merjeno pri tleh. Vprašanje je tudi ali bo prostor omogočal zadostno zračenje in naravno svetlobo (2. odst. 23. člena Pravilnika o zaščiti hišnih živali).

Na podlagi vsega navedenega tako menimo, da razstava psov z ocenjevanjem za živali ni potrebna. Namen razstave se lahko doseže z drugimi sredstvi, ki na pse ne bodo vplivala negativno, kot že opisano, tudi ljubitelji psov lahko lepoto svojih živali posredujejo drugim na način, ki za živali ni stresen in ne pomeni nepotrebnega vznemirjenja, torej trpljenja.

Če bo prireditev dovoljena predlagamo, da naj bi bil veterinar ves čas prisoten na prireditvi, da bo lahko ugotavljal ali bi lahko eventualno prišlo do trpljenja živali v smislu Zakona o zaščiti živali oz. Pravilnika o zaščiti hišnih živali in v primeru, da bi do tega res prišlo opozoril organizatorja na to oz. od njega zahteval prekinitev prireditve v smislu 11. člena omenjenega pravilnika. Posebej bi bilo dobro, da bi veterinar spremljal tudi psihično stanje živali, npr. ali jih je strah, ali so vznemirjeni in podobno, saj ne sme nihče brez utemeljenega razloga povzročati živalim trpljenja (3. člena Zakona o zaščiti živali) – strah, nepotrebno vznemirjanje pa pomeni trpljenje živali, kot je že bilo navedeno. Veterinar bi moral tudi ugotavljati ali bodo prostori, v katerih bodo psi, dovolj veliki oz. takšni kot jih zahteva že omenjeni pravilnik, enako velja za privez. Zato predlagamo, da upravni organ vse to določi v izreku dovoljenja, saj veterinarsko soglasje tega ne vsebuje.

Znano je takoimenovano zlato pravilo, ki pravi, da kar ne želiš, da ti drugi storijo, ne stori ti njim. To pravilo je osnova etike. Po našem mnenju velja to pravilo tudi v človekovem odnosu do živali. Kdo si želi, da bi bil razstavni eksponat, ki bi si ga obiskovalci ogledovali in komentirali njegovo lepoto. Kdo si želi, da bi mu obiskovalci rekli npr. poglej kakšen je ali kako čuden je oz. ta mi pa ni všeč in podobno. Vse to pa se lahko zgodi psom, če bodo sodelovali na planirani razstavi. Kako se bodo počutili, saj tudi živali zaznavajo oz. čutijo, kaj si ljudje o njih mislijo.

Ob koncu bi navedli še mnenje znanega slovenskega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., ki je o razstavah psov v reviji Moj pes (12/96, str. 4) navedel:
»Zdajšnje razstave čedalje bolj postajajo nekakšno sejmišče, kjer lahko kupimo vse za svoje hišne ljubljence, psi v ocenjevalnih krogih in ob njih pa so bolj ali manj v ozadju. Mnogi kot pozabljeni čemijo v kovinskih ali drugačnih kletkah, so privezani ali pa jih pustijo kar v avtomobilu (tudi ob zelo visokih in zelo nizkih zunanjih temperaturah), med tem ko skrbniki nekje klepetajo, sedijo v gostilni ali počnejo kdove kaj. Zato nekateri, še zlasti varstveniki živali upravičeno menijo, da so razstave za pse zgolj oblika mučenja, psi pa postajajo marionete vse bolj grotesknega človekovega okusa. Ali so torej razstave sploh še potrebne?«

Hvala in lep pozdrav!

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice