Mountain Wilderness Slovenije
Društvo za ohranjanje neokrnjene gorske narave
Filozofska fakulteta
Aškerčeva 2
1000 Ljubljana

Senovica, 31.5.2005

Zadeva: predlog za spremembo osnutka Zakona o Triglavskem narodnem parku

Spoštovani!

Pišem vam v imenu Društva za osvoboditev živali in njihove pravice.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice je društvo, ki se bori za boljši položaj živali, med drugim tudi za odpravo lova in ribolova.

Na spletni strani vašega društva sem zasledil osnutek zakona o Triglavskem narodnem parku. Ta osnutek je bil na spletni strani objavljen v imenu Koalicije nevladnih organizacij za TNP.

Varuh pravic živali kot tudi Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice podpirata vsa prizadevanja za ohranitev in varstvo narave. Podpirata tudi režim varstva narave in živali, ki je v dobrobit živali.

Pri pregledu osnutka zakona o TNP je bilo ugotovljeno, da osnutek zakona dopušča v določenih pogojih lov oz. ribolov v Triglavskem narodnem parku. Menim, da to ni ustrezno in da se pojavlja tudi vprašanje ali ni to v nasprotju z nekaterimi pravnimi akti Republike Slovenije, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Kot je razvidno iz osnutka, je del narodnega parka, to so območja divjine in območja ohranjanja in doživljanja narave nelovna površina (str 22), del narodnega parka, to pa je kulturna krajina, pa lovna površina, kjer je mogoče loviti divjad skladno z lovskoupravljalskimi načrti in načrtom upravljanja (str. 28), vmes pa so mogoča tamponska območja z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni in za druge upravljalske ukrepe uravnavanja staleža rastlinojedih živalskih vrst.
Po 10. členu Zakona o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) so nelovne površine med drugim javni in zasebni parki. Zato se postavi vprašanje ali ni osnutek zakona o TNP v delu, kjer na področju Triglavskega narodnega parka dopušča lov, v nasprotju z 10. členom ZDLov-1, kajti to zakonsko določilo ne dopušča, da bi bila v parku področja, kjer bi bil dovoljen lov. Iz omenjenega določila je namreč mogoče zaključiti, da v celotnem narodnem parku ni dovoljeno loviti, ne glede na to, če bi bila v parku področja z različno stopnjo varovanja narave. Menim, da glede na omenjeno določilo lov ni mogoč niti na področju kulturne krajine, ki je del parka. Prav tako menim, da lov glede na omenjeno določilo ZDLov-1 ni mogoč niti iz razlogov preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni, kajti širjenje bolezni se da preprečiti tudi brez lova, npr. s pravočasnim zdravljenjem živali. Sicer pa je neetično in nehumano ubijati bolne živali, če se jih da ozdraviti. Edina izjema bi lahko bila, če bi bila žival neozdravljivo bolna oz. poškodovana in bi močno trpela, tako da bi bila usmrtitev v njeno korist.

Sicer pa je lov sporen tudi z vidika slovenske ustave oz. menim, da je v nasprotju z nekaterimi ustavnimi določbami, kot sledi:

• V 5. členu ustave je med drugim zapisano, da država skrbi za ohranjanje naravnega bogastva. Živali so kot živa bitja del naravnega bogastva in mora zato država poskrbeti za njihovo ohranitev. Z ubijanjem pa se naravno bogastvo ne ohranja, temveč zmanjšuje. Seveda velja to za vsako posamezno živali in ne za vrsto kot abstrakten pojem, saj vrsta kot taka ni del naravnega bogastva in gre samo za besedo, ki si jo je izmislil človek. Naloga vseh državnih organov je, da delujejo po ustavi in jo spoštujejo, zato lov ne more biti dovoljen, kajti lov število živali zmanjšuje in tako siromaši naravno bogastvo oz. ga zmanjšuje.
• V 5. členu ustave je med drugim še zapisano, da država ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije. Če država prek lova dopušča namerno pobijanje živali oz. ga celo ukazuje, to ne more voditi do skladnega civilizacijskega razvoja, kajti do takšnega razvoja se lahko pride samo s pozitivnimi in ne negativnimi, kot npr. pobijanje živih bitij. Ubijanje živali ovira kulturni razvoj Slovenije, saj ubijanje živih bitij ne more spadati v kulturo, vanjo spadajo pozitivne vrednote ne pa ubijanje. Vsak vnos pobijanja živih bitij v družbo ovira tudi skladen civilizacijski razvoj Slovenije in vodi do destrukcije družbe. To je sedaj že vidno. Pobijanje živih bitij državi Sloveniji jemlje kredibilnost. Zato je lov v nasprotju tudi s tem ustavnim določilom.
• 63. člen ustave med drugim določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni. To, da država z lovom dovoljuje pobijanje živali pomeni spodbujanje k nasilju, saj je pobijanje živali nasilje, kajti le-ti niso usmrčeni neboleče in brez sile, temveč so pobiti z okrutno silo oz. nasiljem. Lov je tudi v tem pogledu protiustaven.
• 72. člen ustave med drugim določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. Iz navedene ustavne določbe je razvidno, da ustava ne dovoljuje mučenja živali in to ne glede ali gre za domače ali prostoživeče živali. Po slovarju slov. knjižnega jezika pomeni mučenje povzročati duševno ali telesno neugodje, trpljenje. Pri vsakem namernem uboju živali pride do mučenja, saj žival neizmerno trpi oz. je poškodovana, če uboj ni uspel in tudi pri tem neizmerno trpi. Po drugi strani pa se kot mučenje smatra tudi vsaka nepotrebna smrt živali. To načelo je sprejel tudi veljavni Zakon o zaščiti živali, ko v 4. členu določa, da je mučenje živali tudi nepotrebna ali neprimerna usmrtitev živali. Ne glede na razlog usmrtitve ali uboja živali, so te usmrtitve popolnoma nepotrebne, kajti:
• novejše raziskave ekologov so pokazale, da živali razpolagajo z notranjim mehanizmom uravnavanja populacijske rasti in zato človekovo uravnavanje populacije živali ni potrebno oz. je celo škodljivo,
• če gre za živali, ki naj bi bile nevarne ljudem, jih je mogoče omamiti in nato odpeljati na področje, ki je namenjeno življenju živali oz. tam kjer ni ljudi,
• mesno prehrano (divjačino) lahko v celoti nadomesti rastlinska hrana, ki je po ocenah znanosti tudi bistveno bolj zdrava, za mesno prehrano pa je znano, da povzroča mnoge civilizacijske bolezni, to vse pa pomeni, da meso ni nujno potrebno za življenje ljudi, nasprotno, celo škodljivo je.

Sicer pa lov v nobenem primeru ni potreben, niti kot regulacija naravnega ravnotežja niti za prehrano ljudi.

Ekologi namreč ugotavljajo, da ravnotežje narave in živali ne potrebuje lovcev, temveč se dolgoročno vzpostavi samo od sebe – z notranjim izravnavanjem števila rojstev, s prilagajanjem na mejo kapacitete okolja in z izogibanjem vrst. Živali razpolagajo z notranjim mehanizmom za reguliranje prirastka: če preti prenaseljenost, se zniža stopnja rojstev. V skoraj vseh deželah na svetu je lov v naravnih rezervatih oz. parkih prepovedan, kljub temu tam ne pride do naravnega neravnovesja. Lov pomeni tudi motenje naravnega ravnotežja ekološkega sistema. Lahko vodi do zmanjšanja ali iztrebljenja živalskih vrst. Lovci naravo uporabljajo, ne pa ščitijo. V glavnem gojijo živalske vrste, ki so jim zanimive kot plen. Ni tudi pozabiti, da človek mnogim živalim jemlje življenjski prostor in s tem hrano, kar je lahko tudi eden izmed vzrokov za tako imenovano škodo, ki naj bi jo povzročile živali. Zato je država dolžna takoj povrniti vso “škodo”, ki je nastala zaradi napačnih posegov človeka v naravo, problemov “škode” pa vsekakor ne more reševati tako kot sedaj dela, to je, da odredi poboj živali. Mnogokrat pa je tudi lovski pritisk tisti, zaradi katerega živali povzročijo “škodo”. Lovci pogosto živali samo obstrelijo. Iskanje, če sploh pride do njega, traja ure in dneve. Do smrtnega strela se obstreljene živali na begu pred lovci ure in dneve vlečejo skozi gozd z raztrganim telesom, razparanim drobovjem in zlomljenimi kostmi. Tudi lovčeve šibre zadenejo številne živali, zlasti ptice, toda te ne umrejo takoj, ker šibre niso zadele življenjsko pomembnih organov. Zaradi poškodb pogosto umrejo šele po nekaj urah ali dnevih. Lov za prehrano tudi že dolgo ni več potreben. Lov ni kulturna dobrina, kot že navedeno, saj ubijanje živih bitij ne spada v kulturo. Z moralno-etičnega stališča absolutno ni sprejemljivo, da si ljudje zavoljo zadovoljstva prilaščajo pravico ubijati živa bitja, ki prav tako kot oni čutijo in občutijo bolečino. Lov pomeni neke vrste vojno proti živalim, saj lovci npr. samo v Sloveniji letno pobijejo okoli 100.000 živih bitij. 100.000 prebivalcev Slovenije izgubi svoje življenje zaradi bolj ali manj lovskih užitkov oz. sle po ubijanju. Lov prinaša v naravo strah, trpljenje, umiranje, bolezni, škodo in še druge negativne elemente in je zato tujek v naravi. Uničuje živalske strukture in družine, proizvaja invalidne živali in podobno. Vse živali pa imajo pravico do življenja, kajti tudi one čutijo, občutijo, tudi one rade živijo, se veselijo, imajo svoje prijatelje in družine, vse tako kot človek.

Namen zakona, kot to izhaja iz osnutka, je tudi trajna ohranitev in varovanje naravnih, kulturnih in duhovnih vrednot osrednjega dela Julijskih Alp, in to predvsem:
1. ohranitev divjine z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter biotske pestrosti,
2. ohranitev krajinskih značilnosti, nepremične, premične in nematerialne kulturne dediščine
in duhovnega izročila (kulturna krajina, oblikovana narava, stavbna dediščina, naselbinska
dediščina, zgodovinska, arheološka in etnološka dediščina, vrtovi, vzorci rabe in načinov
življenja, tradicionalna znanja in drugo),
…
Lov, ki bi bil dovoljen v TNP, bi tako nasprotoval tudi temeljnemu namenu zakona, to je ohranitvi in varovanju duhovnega izročila in duhovnih vrednot, kajti ubijanje živih bitij ne more biti duhovna vrednota. Nobeno ubijanje živih bitij ne more biti duhovna vrednota, ne glede ali gre za lov ali kakšno drugo obliko ubijanja.

Vse kar je tukaj zapisano o lovu, velja tudi smiselno za ribolov.

Prosim, da ta predlog posredujete tudi ostalim članom koalicije nevladnih organizacij za TNP, sami koaliciji pa predlagam, da spremeni osnutek zakona o TNP tako, da se na celotnem področju Triglavskega narodnega parka prepove lov in ribolov. Na področju TNP bi bila tako uveljavljena absolutna prepoved lova in ribolova, kar vse bi bilo v skladu z modernimi tendencami varstva in ohranjanja narave in živali.

In za konec še nekaj. Theodor Heuss, ki se je kot prvi predsednik Zvezne republike Nemčije moral iz reprezentančnih razlogov pogosto udeležiti diplomatskega lova, je o lovu dejal: “Lov je samo nizkoten opis za posebno nizkoten umor sobitij, ki nimajo nobene možnosti. Lov je stranska oblika človeške duhovne obolelosti.”

Lep pozdrav.