Vlada Republike Slovenije
Gregorčičeva ulica 20
1000 Ljubljana

Datum, 11.3.2008

Zadeva: predlog novega Zakona o kmetijstvu – predlogi

Spoštovani!

1. V javnost je prišla vest, da ste sprejeli predlog novega sistemskega zakona o kmetijstvu (Delo, 15.2.2008). Ker gre za zelo pomemben zakon, k temu predlogu zakona podajamo nekaj pripomb oz. predlogov, posebej zaradi tega, ker smo organizacija, ki deluje na področju kmetijstva in se nas ta tematika neposredno dotika.

2. Preden bi podali svoje predloge oz. pripombe, pa bi se na kratko predstavili.

Smo društvo, ki je bilo ustanovljeno v letu 2007. V društvu so združeni kmetje, ki se trudijo ravnati po principih miroljubnega kmetijstva. Miroljubno kmetijstvo je način kmetovanja, ki pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasju z življenjem narave. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez masovne živinoreje (oz. uporabe živali za zadovoljevanje človekovih potreb), brez gnojenja z gnojem in gnojnico ter brez kemije, ki se je začelo razvijati v Nemčiji pred 24 leti. Ena izmed glavnih pozornosti v miroljubnem kmetijstvu se posveča negi življenja v tleh, to je delovanju mikroorganizmov in malih oz. najmanjših živali, ki proizvajajo hrano za rastline, rahljajo tla in jih ohranjajo zdrava. Vsako tretje leto se polje pusti v prahi ali ledini, da se regenerira in razvije življenje v tleh. V zdravih njivskih tleh najdejo rastline vse, kar potrebujejo za rast. Ne potrebujejo kemičnih gnojil ali gnojnice in tudi kemičnih „zaščitnih sredstev za rastline“ ne. Ker so zdrave in močne, se lahko ščitijo same. Kmetje miroljubnega kmetijstva ščitijo živali in naravo, ne morijo in ropajo narave. Zlato pravilo: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori“ je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo in živali. Kdor danes opazuje polja miroljubnega kmetijstva, kdor doživlja bogastvo vseh vrst na njihovih in okrog njih, in kdor uživa plodove tega kmetijstva, npr. veganski namaz iBi ali pšenično meso lahko izkusi mir, živost in zdravje iz narave.

Kot je že navedeno, se je miroljubno kmetijstvo začelo pred 24 leti v Nemčiji. Pred nekaj leti pa se je tudi v Sloveniji nekaj kmetov odločilo, da bo kmetovalo po principih miroljubnega kmetijstva. Ker pa so v Sloveniji to šele začetki, gre za miroljubno kmetijstvo v razvoju in ga zato še ni mogoče primerjati s tistim iz Nemčije, ki je v razcvetu. V cilju, da se miroljubno kmetijstvo pri nas čim hitreje razvije, je bilo ustanovljeno Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva. Njegov namen je, da pripomore k temu, da se v Sloveniji kmetuje po načelih miroljubnega kmetijstva in tako ohranja naravo, polja, pitno vodo, … – za nas in za naslednje rodove. Cilj je tudi, da se čim več kmetov preusmeri v to kmetijstvo. Poleg tega je namen ustanovitve združenja še, da pripomore k temu, da se kmetje, ki se trudijo delovati po načelih miroljubnega kmetijstva, povežejo s tistimi, ki predelujejo ali prodajajo njihove pridelke oz. izdelke ali pridelke iz miroljubnega kmetijstva iz tujine, vključno s tistimi izdelki, ki vsebujejo surovine iz tega kmetijstva – vse to s ciljem omogočiti ljudem kvalitetne in zdrave proizvode ter varovati živali in celotno naravo. Kmetje, združeni v društvu si prizadevajo za vzpostavitev miru med ljudmi, živalmi, rastlinami in minerali, seveda pa živalim priznavajo pravico do življenja, in to do naravne smrti, hrane, prostora, …

3. Več o združenju si je mogoče prebrati tudi na spletni strani http://www.miroljubno-kmetijstvo-v-razvoju.org/index.htm, o produktih iz miroljubnega kmetijstva iz Nemčije pa na spletni strani http://www.ibi-vegan.si/index.aspx.

4. Miroljubno kmetijstvo je tip kmetijstva, ki je v polnem soglasju s slovensko ustavo in ni v nasprotju s sedaj veljavnim zakonom o kmetijstvu oz. drugimi predpisi. Miroljubno kmetijstvo namreč ne uničuje in onesnažuje okolja, ne povzroča živalim nobenega trpljenja oz. živali niso mučene (72. člen ustave posredno prepoveduje mučenje živali), njegovi proizvodi so kvalitetni in popolnoma zdravi, saj ne vsebujejo nobene s strani kmetov dodane kemije. Za človeka pomenijo izjemno kvalitetno hrano, saj so produkt načela: zdrava tla – zdrava rastlina – zdrava hrana – zdrav človek. Ker se miroljubno kmetijstvo do rastlin in zemlje ravna tudi po zlatem pravilu, daje produktom tega načina kmetovanja še dodatno dimenzijo, to je etično.

5. Zato predlagamo, da se v novem Zakonu o kmetijstvu opredeli tudi miroljubno kmetijstvo oz. njegovi proizvodi in sicer podobno kot je to storjeno za ekološko kmetijstvo in integrirani način kmetijske dejavnosti ter njihove proizvode. Seveda pa bi bila v zakonu samo splošna opredelitev miroljubnega kmetijstva, podrobnejša opredelitev označevanja, certificiranja in drugo pa bi bilo določeno s podzakonskim predpisom, kot je to npr. pri ekološkem načinu kmetovanja. Menimo tudi, da miroljubno kmetijstvo ustreza ciljem, ki jih predlog zakona v 2. členu določa kot cilje kmetijske politike v RS, to pa je npr. kakovostna hrana, trajno ohranjanje rodovitnosti kmetijskih zemljišč, ohranjanje narave oz. varstvo okolja, varstvo kmetijskih zemljišč pred onesnaženjem, ohranjanje in izboljšanje resursov za trajnostno pridelovanje hrane in drugo. Prav tako miroljubno kmetijstvo v celoti izpolnjuje kriterije za trajnostno kmetijstvo, ki ga predlog zakona določa v 15. členu, saj vzdržuje biotsko raznovrstnost živalskih in rastlinskih vrst in ohranja tla ter njihovo rodovitnost ob varovanju naravnih pogojev za življenje v tleh, vodi in zraku. V miroljubnem kmetijstvu se, po konkretnih izkušnjah kmetov iz Nemčije, biotska raznovrstnost vrst celo povečuje, saj se na poljih pojavljajo živalske in rastlinske vrste, ki so prej izginile. Kjer si človek prizadeva za enost z naravo in živalmi, vse krasno uspeva, tam je življenje – tudi za prihodnje generacije. Mnoge živali si najdejo hrano in življenjski prostor na nezastrupljenih poljih miroljubnega kmetijstva, saj kmetje na polju pustijo del pridelka za živali, saj del hrane pripada tudi njim. Zanimiva izkušnja je, da če je človek pripravljen deliti hrano z živalmi, te ne delajo škode.

6. Pomembne so določbe predloga zakona, ki govorijo o trajnostnem kmetijstvu, ki ohranja biotsko raznovrstnost vrst in pogoje za življenje. Konvencionalno kmetijstvo ne zadostuje tem pogojem, saj je največja grožnja za okolje in z živinorejo tudi za podnebje ter s tem seveda tudi za zdravje človeka. To je dokazano. Vladi Republike Slovenije je sigurno znano poročilo (Livestock a major threat to environment), ki ga je novembra 2006 objavila OZN oz. njen organ za prehrano in kmetijstvo (FAO). Živinoreja glavni vzrok degradacije zemlje in vode. Henning Steinfeld, vodja oddelka FAO za informacije o živinoreji in politiko živinoreje ter glavni avtor poročila, pravi: „Živinoreja je eden od največjih povzročiteljev današnjih najpomembnejših okoljskih težav. Za izboljšanje razmer je nujno potrebno ukrepanje.“ Iz tega poročila je tudi razvidno, da ustvarja živinorejski sektor več emisij škodljivih toplogrednih plinov, računano na CO2 ekvivalent (18 %), kot prometni sektor, ki ima samo 11%. Seveda je podobno tudi v Evropi oz. Sloveniji, v EU je kmetijstvo, kjer igra glavno vlogo živinoreja, celo drugi največji vir emisij toplogrednih plinov, takoj za energetiko (podatek iz septembra 2005).

7. S tega vidika je takšen tip kmetijstva tudi ustavno sporen, saj krši ljudem ustavno pravico do zdravega življenjskega okolja in ogroža njihovo zdravje, s čimer posega tudi v ustavno varovano fizično kot tudi psihično integriteto. Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in socialnem zavarovanju je vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje. Kako lahko človek skrbi za svoje zdravje, če je okolje zastrupljeno oz. njegova hrana vsebuje mnoge strupe in druge škodljive snovi? Dejstva v zvezi s tem oz. z nevarnostjo konvencionalnega kmetijstva so naslovu dobro poznana, vendar bi jih kljub temu na kratko osvetlili predvsem na primeru živinoreje:

• živinoreja potrebuje 17 krat več zemlje, 14 krat več vode in 10 krat več energije kot poljedelstvo;
• odpadki farme s 10.000 glavami govedi so enaki mestu s 100.000 prebivalci;
• v iztrebkih goveda se nahajajo povzročitelji preko 40 nevarnih obolenj, ki so 50 do 100 krat bolj koncentrirani kot v človeških iztrebkih;
• pri proizvodnji mesa se uporablja ogromno pesticidov, antibiotikov in različnih hormonov, ki kontaminirajo okolje;
• meso vsebuje povprečno vsaj 14 krat več ostankov pesticidov kot rastlinska hrana;
• za prehrano mesojedca je potrebno 16.000 litrov vode, dnevna dieta vegetarijanca pa zahteva le 1.000 litrov vode;
• za pridelavo pol kg solate je potrebnih 80 litrov vode, za enako težo riža 1.500 litrov, za prirejo pol kilograma perutnine 2.500 litrov, govedine pa kar 10.000 litrov;
• porazni so tudi podatki o izkoristku pretoka energije skozi agroekosistem: riba poje 1,6 kg hrane, da pridobi 1 kg teže, prašič 4 kg, govedo pa za prirast kilograma telesne teže poje kar 9 kg rastlinske hrane;
• za 1kg mesa, ki nudi 1000 kalorij energije se porabi 40.000 kalorij fosilnih goriv;
• 80% kmetijskih površin obremenjujejo živinorejci. 20 milijonov uporabnih živali poje 49% svetovnega letnega pridelka žita in 90% letnega pridelka soje;
• pri 2,23 miljardah ton svetovnega pridelka žita in pri okoli 6,4 milijardah prebivalcev na svetu bi lahko vsak človek dnevno razpolagal z 957 g žita – če ne bi polovice žita porabili za živalsko krmo. Če bi ljudje živeli vegetarijansko, ne bi bilo nobenemu človeku na tem planetu treba stradati;
• revne države so zaradi prezadolženosti deloma prisiljene, da kakovostno, za človekovo prehrano nujno rastlinsko hrano, prodajo kot krmilo. 60% krmil v masovni živinoreji uvažamo iz držav v razvoju; za enoletno krmo enega goveda potrebujemo 0,5 ha pašnikov. Po enem letu od te živali dobimo 300 kg užitnega mesa. Če bi na tej površini leto dni sadili krompir ali žito, bi lahko poželi 3.000 kg žita ali 20.000 kg krompirja. To pomeni: Približno 220 gramski zrezek vsebuje toliko energije rastlin, da bi z njim lahko 40 ljudi za en dan rešili pred lakoto!
• v ZDA je bila več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv porabljena za vzrejo živali, namenjenih za človeško prehrano;
• delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85% – to je skupaj 24 milijonov ton letno;
• 50% onesnažene vode v Evropi je povzročila množična živinoreja. Živali, ki jih redijo za človeško prehrano, samo v ZDA proizvedejo 130 krat več iztrebkov kot vse svetovno prebivalstvo: 39.000 kg na sekundo;
• pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane približno 15 kg gnojnice – v Nemčiji 66 milijonov ton letno. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Razen tega izhlapevanje amoniaka iz gnoja ter gnojnice prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov;
• 90% uničenja tropskega deževnega gozda nastane zaradi množične živinoreje. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašniških površin ali polj za pridelovanje soje. Za en hamburger izsekajo 50 kvadratnih metrov tropskega deževnega gozda. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok še ni mogoče predvideti;
• približno 90% vseh dioksinov in furanov sprejme človek z živalsko hrano. Tekom prehranjevalne verige pride do vedno večjega kopičenja težko razkroljivih škodljivih snovi, tudi zaradi pesticidov iz množične živinoreje. “Končni člen” človek morda takrat sprejme zdravju škodljive količine teh snovi. Meso divje svinje ne vsebuje samo strupov iz okolja, temveč npr. tudi radioaktivni cezij. Münchenski ekološki inštitut je pri črni divjadi nekoč nameril 17.600 becquerel na kilogram mesa. Mejna vrednost za živila je pri 600 becquerel;
• živali v množični reji krmijo z enormnimi količinami antibiotikov. Kemiki so dokazali, da antibiotiki, ki jih uporabljajo pri vzreji živali, pri uporabi gnojnice očitno preidejo na rastline in tako prispejo v človeško hrano – z nevarnimi posledicami. V okoljih, kjer obstaja živinoreja, je občutno večji upad odpornosti na antibiotike, ki tako ne pomagajo več.

8. In še nekaj v zvezi z masovno živinorejo in efektom tople grede oz. globalnim segrevanjem:

Med toplogredne pline spadajo predvsem ogljikov dioksid, metan in dušikovi oksidi. Emisije toplogrednih plinov se povečujejo. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov za polja, na katerih raste soja, ki jo potrebujejo za krmo živine. Ta pa konča v mnogih restavracijah tipa McDonald’s&Co. Govedo razen tega proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana, približno toliko kot proizvodnja nafte in rudarska dejavnost skupaj. Metan je izredno uničujoč toplogredni plin in izjemno negativno vpliva na klimo. Ima 23 krat večji toplogredni učinek kot CO2 in je zato eden glavnih krivcev za nastanek efekta tople grede. Najhujši pa je dušikov oksid, ki ima 296-krat večji potencial globalnega segrevanja kot CO2. Za zmanjšanje efekta tople grede ne bi bilo treba zmanjšati porabe olja in plina, ampak naj bi človeštvo spremenilo prehrambne navade: „Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje.” To je napisal britanski fizik Alan Calverd v Physic World. Večina metana pa je še skrita v globinah in še ni aktivirana. Vendar pa bo globalno segrevanje pripeljalo tudi do tega, da bo tudi ta metan prišel na površje in efekt tople grede bo še hujši.

Dušikovi oksidi so, kot že omenjeno, tudi izjemno pomemben vir segrevanja planeta in večina tega plina izvira iz živinoreje, predvsem iz gnoja. Iz njih izpuhti dušik v obliki oksidov in amonijaka, ki kasneje sproža v 85% deležu umiranje gozdov zaradi kislega dežja. Glavni vir dušikovih oksidov torej ni industrija, temveč živinoreja.

9. Vladi so zagotovo znana tudi poročila IPCC, ki so najpomembnejša znanstvena podlaga za mednarodno politiko o klimi in ki pojasnujejo celotno problematiko. Zato tukaj o tem ne bo obširnega govora, čeprav so dognanja IPCC zastrašujoča, temveč samo nekaj posameznih bistvenih poudarkov:

• zemlji preti do konca tega stoletja segretje klime do 6,4 stopinj celzija;
• morja so se segrela do globine 3000 m;
• gladina morja se je v 20. stoletju dvignila za 17 cm. Do konca 21. stoletja je pričakovati nadaljnjih 20 – 80 cm;
• ledeniki in polarne kape se dramatično topijo;
• nastopili bodo najhujši viharji, kakršnih še ni bilo;
• nastale bodo velike puščave na eni strani in na drugi bo prišlo do poplav. Veliko hujše od vsega, kar smo doslej doživeli;
• prišlo bo do lakote, epidemij, katastrof v takšnem obsegu, kot jih še nismo poznali.

Sedaj pa je tudi že znano, da so mnoge napovedi znanstvenikov že zastarele, saj se klima spreminja mnogo hitreje, kot so sprva domnevali.

10. Po akcijskem načrtu razvoja ekološkega kmetijstva v Sloveniji do leta 2015, ki ga je sprejela Vlada RS dne 24.11.2005 naj bi bilo do leta 2015 vključenih v ta način kmetovanja 15 % kmetijskih gospodarstev oz. 20 % kmetijskih zemljišč v uporabi. To je zagotovo resno in pomembno povečanje, vendar pa to ni nobena rešitev, saj bo po tem načrtu leta 2015 še vedno 80 % kmetijskih površin, na katerih bo potekalo konvecionalno kmetijstvo, ki uničuje okolje oz. naravo, škodi klimi in proizvaja za ljudi nevarno hrano, vključno z mesom. Takšna vizija je zelo črna in ne pomeni nikakršne rešitve. Zato je edina pravilna rešitev, ki je tudi skladna s slovensko ustavo, da se konvecionalno kmetijstvo opusti in se v celoti preide na tip kmetijstva brez živoreje in brez uporabe zemlji škodljivih snovi (kemični preparati, gnoj, gnojnica, …). To bi se moralo zgoditi čimprej, dlje ko se bo odlašalo, hujše bodo posledice v naravi, pri ljudeh oz. v celotni družbi. Več bo uničene narave, slabša bodo tla, klimatske spremembe bodo hujše, … Zato ne pomaga preklop na 20 %, potreben je samo preklop na 100 %. Malo manj „samomora“ oz. uničevanja družbi ne koristi kaj dosti. Posebej je to pomembno, saj dogodki kažejo, da se klima spreminja zelo hitro oz. vedno hitreje, kmetijstvo s svojo živinorejo pa ima v teh spremembah izjemno pomembno vlogo, na žalost negativno. Bivši minister za okolje v Braziliji in agrarni ekonomist José Lutzenberger je zato po pravici govoril o „samomorilski nesmiselnosti modernega kmetijstva“.

11. V zvezi s predhodno navedenim je pomemben še en vidik: konvecionalno kmetijstvo negativno vpliva tudi na razvoj miroljubnega kmetijstva, saj uničuje npr. klimo, ki je tako grožnja tudi za proces miroljubnega kmetovanja in s tem tudi ekonomskega preživetja kmetov, ki se ukvarjajo s tem. Po splošnih pravnih načelih, ki so tudi del načela pravne države iz 2. člena ustave, pa nihče ne sme škodovati drugemu. Zato je nujno potrebno, da se konvecionalno kmetijstvo čimprej odpravi. Dejstvo, da obstaja mnogo kmetij izven konvecionalnega kmetijstva, ki so ekonomsko rentabilne, dokazuje, da je takšen način mogoč in da lahko prehranjuje vse ljudi. Posebej še, če se ima v zavesti, da je potrebno za „proizvodnjo“ 1 kg govejega mesa kar približno 9 kg rastlinske hrane. Za 200 gramski zrezek se pokrmi do 2 kg žita. Ta dva kilograma bi nasitila približno 8 otrok, po drugi strani pa več deset tisoč otrok dnevno umre zaradi lakote. Torej so rezerve ogromne.

12. Ob koncu bi navedli še naslednje:

Miroljubno kmetijstvo je naravi, živalim in ljudem prijazno kmetijstvo. Ne uničuje okolja in klime ter daje kvalitetne in zdrave proizvode. Zato je nujno, da se ta tip kmetovanja prizna z zakonom. Seveda pa je potrebno tudi spremeniti usmeritve glede obsega proizvodnje nekonvencionalnega kmetijstva tako, da bo to v bližnji prihodnosti prevladalo nekonvencionalno kmetijstvo, seveda brez živinoreje, oz. da bo konvencionalno kmetijstvo čimprej ukinjeno.

Predlagamo torej:

– da se miroljubno kmetijstvo prizna v novem zakonu o kmetijstvu, kot je bilo predhodno navedeno,
– da se konvencionalno kmetijstvo in živinoreja, ta seveda v vseh oblikah kmetovanja, čimprej odpravita.

Dejstvo je, da moderno konvencionalno kmetijstvo ekonomsko, energetsko-psihološko in etično na koncu. Zato je potrebno tudi finančna sredstva iz tega tipa kmetijstva preusmeriti v kmetijstvo, ki je naravi, živalim in ljudem prijazno ter ga tako podpreti v njegovem razvoju. V dobro vseh.

Vaš odgovor pričakujemo v zakonitem roku.

Hvala in lep pozdrav.

Združenje za razvoj miroljubnega kmetijstva