Konec avgusta naj bi se začel lov na nutrije v Krajinskem parku Ljubljansko barje. Lov je dovolilo kmetijsko ministrstvo s posebno odločbo, ki velja do konca leta 2023. Proti odlovu nutrij so mnoga društva za zaščito in ta so proti koncu julija kmetijskemu ministrstvu izročila peticijo proti poboju nutrij na Ljubljanskem barju, ki jo je podpisalo več kot 24.000 oseb. Ob prevzemu peticije je generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo T. Hrovat izrazil zadovoljstvo nad skrbjo državljanov za okolje in dodal, da to skrb z njimi delijo tudi na ministrstvu. Dejal je tudi: »Delimo tudi skrb za dobrobit živali, za posamezne živalske vrste in ekosistem kot celoto«.
Ali je mogoče besedam T. Hrovata, da ministrstvo deli skrb za dobrobit živali, za posamezne živalske vrste in ekosistem kot celoto s skrbjo državljanov, verjeti? Težko, saj ministrstvo potrjuje lovske načrte, ki pomenijo smrt za deset tisoče živali vsako leto, podpira živinorejo, ki pomeni hudo trpljenje živali in njihovo smrt v več deset milijonih … Ubijanje nedolžnih čutečih bitij oz. podpora trpljenju, kar izhaja iz ravnanj ministrstva, vsekakor ni skrb za dobrobit živali niti za ekosistem, seveda pa tudi za posamezne živalske vrste ne. To seveda velja tudi za nutrije, ki jih želi ministrstvo v celoti odstraniti iz narave, saj naj bi bile invazivne in tujerodne. In eden izmed teh ukrepov je izdaja v uvodu omenjene odločbe. Ta odločba pa ni samo nehumana in nemoralna, temveč v več pogledih tudi pravno zelo sporna. Zakaj? Odločba namreč dovoljuje lov nutrij na lovnih in nelovnih površinah v krajinskem parku, kar je v nasprotju z Zakonom o divjadi in lovstvu (ZDLov-1), ki v 10. členu določa, da so javni in zasebni parki nelovne površine. To pa pomeni, da je celoten Krajinski park Ljubljansko barje nelovna površina in zato v tem parku ne more biti odlova nutrij. Poleg tega so po že omenjenem členu ZDLov-1 nelovne površine tudi naselja in zato tudi tam ni mogoče izvajati lova nutrij, v kolikor bi se to izvajalo v naseljih, ki so v krajinskem parku. Izpodbijana odločba je bila izdana na področju ohranjanja narave, saj lov spada v to področje, zaradi česar bi ministrstvo moralo dati vsem nevladnim organizacijam, ki delujejo v javnem interesu na tem področju možnost vstopa v postopek kot stranski udeleženec, saj jim to omogoča Zakon o ohranjanju narave (ZON). Ministrstvo tega ni storilo, zato je kršilo zakon. Ministrstvo je kot izvajalce lova v odločbi opredelilo lovske družine, ki pa sploh niso podale vloge za to, niti niso sodelovale v postopku. Vlogo za odlov nutrij je namreč podal Javni zavod Krajinski park Ljubljansko barje, ki je v vlogi celo navedel, da bo sam opravljal odlov nutrij s pastmi živolovkami. Ker ta zavod nima pravice lova, bi moralo ministrstvo njegovo vlogo zavrniti, postopek pa ustaviti, kar pa ni storilo. Poleg tega je še več formalnih kršitev zakona, npr. navedena pravna podlaga za odlov nutrij ni obrazložena glede dejanskega stanja, nasploh manjka dejansko stanje zadeve z dokazi za trditve, da nutrije povzročajo škodo, da so nevarne za zdravje ljudi … Kršen je bil tudi Zakon o zaščiti živali, kjer je določeno, da nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živali trpljenja ali smrti in da je usmrtitev živali dovoljena, če gre za žival, ki povzroča občutno škodo in tega ni mogoče drugače preprečiti. Načelo sorazmernosti, ki izhaja iz omenjenega zakona, v odločbi sploh ni omenjeno.
ZON v 14. členu določa, da je živalsko vrsto prepovedano iztrebiti oz. prepovedano je zniževati število živali posameznih populacij do take mere, da je vrsta ogrožena. ZON v omenjenem členu ne loči med domorodnimi in tujerodnimi vrstami, pa tudi govora o invazivnosti ni. To pomeni, da zaščito pred iztrebljenjem uživajo tudi tiste živalske vrste, ki jih nekateri imenujejo tujerodne invazivne vrste, torej tudi nutrije. Iztrebljanje teh živali bi bil napad na biotsko raznovrstnost, saj so tudi one del te raznovrstnosti, pomenil pa bi tudi poseg v naravno ravnovesje.
Ali narava pozna domorodne ali tujerodne vrste? Seveda ne, ona ne dela razlike.
___________
Poslanu Mladini in Dnevniku (7.8.2023), vendar tekst ni bil objavljen.
