Papež Frančišek je 23. julija 2023 pred približno 20.000 verniki, zbranimi na Trgu svetega Petra v Rimu, pozval svetovne voditelje h krepitvi podnebnih ukrepov in pri tem dejal: »Prosim, ponovno pozivam voditelje držav, naj storijo kaj bolj konkretnega za omejitev izpustov in onesnaževanja. Gre za nujen izziv, ki ga ni mogoče odlagati, saj zadeva vse. Varujmo naš skupni dom!«
Papežev poziv je na prvi pogled na mestu, toda samo na prvi pogled. Zakaj? Zato, ker ima lepotno napako, ki se kaže v tem, da tega, kar papež predlaga drugim svetovnim voditeljem, torej da storijo kaj bolj konkretnega za omejitev izpustov in onesnaževanja, sam kot svetovni in verski voditelj ne stori. Tako ni vzgled drugim, kar bi moral biti v smislu zlatega pravila, ki ga sicer sam uči in ki pravi, da to, kar pričakuješ od drugih, storiš sam prvi.
Kaj bi lahko papež storil konkretnega v obravnavanem smislu, da bi bil vzgled? Lahko bi npr. prenehal uživati živila živalskega porekla, še posebej argentinske goveje zrezke, ki jih ima rad, in postal vegan. Kajti znano je, da so ta živila izjemno škodljiva za ljudi, živali in okolje ter seveda podnebje, saj je množična živinoreja z ostalimi nanjo vezanimi dejavnostmi eden največjih virov toplogrednih plinov, če ne največji. Tudi vsem katolikom bi lahko pod grožnjo izobčenja ukazal, da postanejo vegani. Prav tako bi lahko preklical prekletstvo vegetarijancev in veganov, ki ga je izrekel papež Janez III. (561-574) Dejstvo je, da ima to prekletstvo zelo daljnosežne negativne posledice, med drugim tudi sedanjo podnebno krizo. Če bi papež že moral koga prekleti, bi to lahko bili kvečjemu tisti, ki uživajo živila živalskega porekla, saj to nasprotuje Božjemu nauku. V bibliji namreč piše, da je Bog rekel: »Glejta, dajem vama vse zelenje s semenom, ki raste po vsej zemlji, in vse sadno drevje, katerega sadje nosi seme. Naj vama bo v hrano. Vsem živalim na zemlji … dajem v živež vse zelene rastline.« (1 Mz 1,29-30). Božja volja je torej veganstvo. Papež bi se lahko tudi odrekel antropocentrizmu, torej ideologiji, ki trdi, da je človek nadrejen naravi in da je gospodar živali, rastlin, mineralov in drugih delov Zemlje. Kakšne so posledice te miselnosti, ki je na žalost že dolgo bistveni del družbene zavesti praktično po vsem svetu, je dobro vidno vsaj v podnebnih spremembah, ki vedno bolj prehajajo v podnebne katastrofe, v čedalje bolj uničeni naravi in v vedno slabšem zdravju ljudi. Toda papež se tej ideologiji ne odreka, čeprav ve, kako uničujoča je. Ve, da iz nje izhajajo škodljive dejavnosti, kot so množična živinoreja, lov, ribolov … pa je bolj ali manj tiho.
Če bi bil papež za konkretne ukrepe zoper izpuste in onesnaževanje, o katerih sicer govori, bi kaj konkretnega naredil v tej smeri. Lahko bi se distanciral od tistih delov katekizma in biblije, ki omogočajo prevlado človeka nad naravo, prepovedal bi sodelovanje katolikov v izkoriščanju in uničevanju živali in narave. Je namreč absolutni vladar cerkve in so mu vsi katoliki podrejeni, zaradi česar se morajo ravnati po njegovih ukazih. Papež lahko vsem tistim, ki ne bi ravnali po njegovem ukazu, vključno s kardinali, škofi, kleriki, politiki, bančniki … zagrozi s prekletstvom in cerkvenim večnim peklom. In prekletstvo bi lahko nad tistimi, ki ne bi prenehali z uničevanjem narave in podnebja, tudi dejansko izrekel in kršitelje poslal v cerkveni večni pekel. Pa je to storil? Ni videti!
Papež je leta 2015 izdal okoljsko okrožnico Laudato si’, ki govori tudi o podnebju in naravi. Kot je ta okrožnica navadno leporečje, to velja tudi za papežev poziv svetovnim voditeljem za krepitev podnebnih ukrepov. Frančišek je namreč mojster praznih besed, navidezno sicer vsebinsko bogatih, vendar brez pravih dejanj! Po dejanjih jih boste spoznali, pravi Jezus.
In za konec. Papež je podprl pravico Ukrajine do oboroženega odpora ruski agresiji. Podprl je torej uničevanje narave in podnebja, saj vsaka vojna, seveda poleg pobijanja ljudi, pomeni tudi strahotno uničevanje živali, rastlin in mineralov ter podnebja. Kje so potem tukaj konkretni ukrepi za omejitev izpustov in onesnaževanja, o katerih govori papež? Eno so besede in drugo so dejanja. Lepe besede in mračna dejanja!
________
Dne 31.7.2023 poslano časopisu Delo, ki pa teksta še ni objavil.