V članku z gornjim naslovom je bilo mogoče brati, da je papež obžaloval in prosil odpuščanja za grehe, ki so jih storili člani cerkve v preteklosti. Ob tem dejanju RKC se postavlja vprašanje, ali gre pri tem za nov resen začetek RKC ali za spretno medijsko potezo, s katero si želi te cerkev izboljšati svoj položaj v družbi?

Kaj je učil Jezus iz Nazareta? Kdor spozna svoje grehe, naj jih od srca obžaluje, prosi za odpuščanje, povzročeno škodo, kolikor je še mogoče, pa naj poravna in spoznanega več ne stori. Jezus je tudi rekel: “Pojdi in ne greši več.” To pomeni, da naj povzročitelj razišče vzroke napačnega obnašanja in jih s Kristusovo pomočjo spremeni. Šele ko se je povzročitelj spremenil na pozitivno in mu je oškodovanec odpustil, je sprava sklenjena. Ali potem zadostuje, če papež npr. obžaluje, da je inkvizija ubila Giralamo Savonarolo ali Jana Husa? Oba tako imenovana “krivoverca” (in mnogi drugi) sta dala ljudem takratnega časa novo perspektivo za resnično kristjanstvo, ki se je orientiralo po življenju prvih kristjanov: skupnost bratov in sester brez hierarhije, dogem in ritualov, brez zbiranja bogastva in poseganja po oblasti, brez preganjanja drugače mislečih in hujskaštva. Koliko milijonov ljudi bi se rešilo pozunanjene vere in bi našlo k notranji, srčni veri, če ne bi bila ubita omenjena “krivoverca” in seveda mnogi drugi “krivoverci”, kot npr. Katari, Bogomili…? Kako bi izgledal danes svet, če bi ti milijoni ljudi lahko sprejeli notranjo, srčno vero, vero, ki jo je učil in živel Jezus iz Nazareta?

Ali je papež prosil odpuščanja milijone duš (ubitih in od cerkve napačno usmerjenih ljudi) in so te svojim mučiteljem oz. klavcem odpustile? Šele takrat je sprava zaključena!

Del očiščevanja je tudi, papež pa je govoril tudi o očiščevanju (sicer spomina, ne duše, kar je v nasprotju z naukom Jezusa), da se, v kolikor je še mogoče, poravna povzročena škoda, ki je bila storjena z grehi. Če je nekdo ukradel drugemu vso premoženje in je ta zaradi tega propadel, čez desetletja pa se vrne in naslednikom ukradenega izrazi svoje “globoko obžalovanje” in jih prosi odpuščanja, kakšen odgovor lahko tudi pričakuje: “Kdaj nam boš vrnil ukradeno?” Do sedaj ni znakov, da bi papež govoril o povrnitvi ukradenega, čeprav je cerkev prek svojih predstavnikov pokradla svojim žrtvam ogromno bogastva. Vrniti ukradeno z obrestmi, ki lahko segajo več stoletij v zgodovino, kaj bi še ostalo od RKC? V Katekizmu katoliške cerkve pa piše: “Mnogi grehi povzročijo krivico bližnjemu. Storiti je treba, kar je le mogoče, da se krivica popravi (na primer povrniti ukradene reči, popraviti dobro ime tistega, ki je bil obrekovan, dati odškodnino za poškodbe). To zahteva že preprosta pravičnost” (št. 1459). Kdaj bodo torej besedam sledila dejanja? Kdaj bo papež začel vračati ukradeno naslednikom cerkvenih žrtev? Kdaj bo npr. papež vrnil Indijancem zlato, ki jim ga je cerkev ukradla? Kdaj bo papež na drug način dal na razpolago ukradeno revnim tega sveta? S temi sredstvi bi se mnoge revne dežele lahko gospodarsko opomogle. Brez vračila ukradenega je vsako spoznanje grehov oz. krivde navaden zunanji ritual.

Zunanja poravnava škode, in to velja za vsakega kristjana, gre z roko v roki z analizo vzrokov, ki so pripeljali do greha. Kdor ne ugotovi vzrokov svoje agresivnosti, kot so npr. zavist, pričakovanje, pretirane želje, … in jih ne odpravi, bo vedno znova nasilen oz. agresiven, tudi če svoje obnašanje obžaljuje in se opraviči. Kdor vzrokov svojega napačnega obnašanja ne prepozna in odpravi s Kristusovo pomočjo, bo vedno znova napačno ravnal. Kar velja za vsakega kristjana, velja tudi za institucijo cerkev. V čem so torej vzroki nasilja RKC, vzroki, da vse do današnjega dne vedno znova preganja drugače misleče? Ali ni mogoče vzrok v tem, da je Jezusov nauk postavila na glavo? Namesto notranje religije, ki jo je prinesel Jezus, je postavila zunanjo religijo z duhovniki kot posredniki, s poganskimi rituali in togimi dogmami. Ali ne grozi ljudem z večnim peklom (Jezus tega nikoli ni učil) in tako dela ljudi odvisne od sebe.

Če RKC resno misli s spravo, potem ne bo vrnila samo ukradenega, temveč bo iz svojega nauka izbrisala vse, kar je nekrščanskega in je v preteklosti pripeljalo do velikih grozodejstev, kot npr. nauk o večnem prekletstvu, načelo “nedolžnega in pravičnega ne ubijaj”, ki daje kritje za ubijanje po cerkvenem nauku dolžnih in nepravičnih… Duhovniki bodo potem živeli od svojega dela in ne na tuj račun ter bodo s svojim življenjem po Božjem zakonu vzor ljudem, kar seveda velja tudi za vsakogar, ki se imenuje kristjan. Izginile bodo dogme, poganski rituali in vse, kar je v nasprotju z naukom Jezusa iz Nazarata.

Če se sicer RKC opraviči za grozodejstva oz. jih obžaljuje ter prosi odpuščanja, vendar vso krivdo za to prevali na svoje člane, sama pa ostane kot institucija nedolžna, pa čeprav so ti posamezniki delali v njenem imenu in po njenem, še sedaj veljavnem, nauku, povzročene škode pa ne poravna, je to nov resen začetek ali prefinjena medijska poteza z namenom še bolj okrepiti svojo oblast in moč?

Objava: Sobotna priloga Dela, 25.3.2000.

Odmev

Papež se kesa za krivde dveh tisočletij

Številni ugledni državniki širom po svetu in pred­stavniki velikih religij so pohvalili iskreno kesanje papeža za vse nepravičnosti, ki so jih storili kristjani v preteklosti. Papežu tudi verjamejo, da mi­sli pošteno, ko ponuja spravo.

Nasprotna stališča zasledimo pri nekaterih vodite­ljih verskih sekt, njihovih verskih blaznežih kot tu­di pri zastopnikih ekstremno leve in anarhistične politike. Kam vodijo take sekte, smo ponovno ugotovili na zločinih sekte »Gibanje za obnovo desetih božjih zapovedi« v Ugandi.

Kam uvrstiti prispevek v SP 25. 3. 2000, str. 28, v katerem nam gospod Vlado Began sugerira, da je papeževo dejanje »prefinjena medijska poteza, katere namen je še bolj okrepiti svojo oblast in moč«? Je g. Began genialni analitik, ki je sposoben spoznati, da papež zavaja ves svet? Normalni človeški možgani, ki niso sposobni slediti Beganovemu »dokazovanju«, pridejo do nasprotnih ugoto­vitev. Večina ljudi ima papeža za poštenjaka in ne za goljufa!

Če je g. Began res genij, ga bo kmalu odkrila naj­večja družba na svetu, RAND, ki se ukvarja s stra­teškimi študijami. Če je res genij, bomo kmalu brali njegove prispevke iz Washingtona, sicer pa še naprej iz Šmarij.

Ludvik Čanžek,
Ljubljana

Objava: Sobotna priloga Dela, 22.4.2000.