Otroci in vegetarijanstvo

Na svetu je čedalje več vegetarijancev. Razlogi, da ljudje postajajo vegetarijanci, so različni. Nekateri ne uživajo mesa iz zdravstvenih razlogov, drugi iz etičnih, ker živali trpijo.

Ljudje se (še) lahko odločajo, kaj bodo jedli, vendar velja to večinoma samo za odrasle, ne pa tudi za večino otrok.Ti morajo, vsaj dokler ne dosežejo določene starosti in zrelosti, jesti hrano, ki jim jo določijo starši.

DRŽAVNA DOKTRINA ZAGOVARJA UŽIVANJE MESA

Mnogi otroci pa so si izbojevali, da uživajo vegetarijansko hrano bodisi sami bodisi zato, ker so tudi njihovi starši vegetarijanci. Če lahko ti otroci doma jedo vegetarijansko hrano, pa navadno takšne hrane nimajo v vrtcih ali šolah.

Večina vrtcev ali osnovnih šol je javnih, saj jih je ustanovila lokalna skupnost. V teh organizacijah zato tako ali drugače upoštevajo navodila glede prehrane, ki jih dobijo od države. Državna doktrina glede hranjenja otrok zagovara stališče, da morajo otroci še nekaj let po rojstvu uživati meso. Vprašanje je tudi, ali je takšna doktrina v skladu s slovensko ustavo? In ne samo to. Vprašanje je tudi, ali takšna doktrina koristi otrokom?

UŽIVANJE MESA OGROŽA ZDRAVJE

Znanstveno je nesporno dokazano, daje meso dejavnik tveganja za mnoge civilizacijske bolezni. Tako lahko povzroča sladkorno bolezen, razne vrste raka ter bolezni srca in ožilja, škoduje kostem in inteligenci, pospešuje vnetja, bolečine in depresije, povzroča čezmerno težo… Iz neke ameriške raziskave izhaja, da se človekov organizem odziva na meso (raziskava je bila narejena na rdečem mesu) kakor na tujek in se ga zato imunski sistem brani. Ker ni razlogov, da bi bilo pri drugih vrstah mesa drugače, to dokazuje, da meso ni nobena naravna prehrana, saj sicer imunski sistem ne bi ustvarjal protiteles. Meso torej ne daje življenjske energije, kot trdijo nekateri, temveč je lahko pot v bolezen. Poraba mesa se veča in ni čudno, da je čedalje več bolnih ljudi. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da brezmesna, vegetarijanska prehrana, optimalno zadosti potrebam po hranilnih snoveh, in to vsem starostnim skupinam, torej tudi otrokom. Znanstveno je še dokazano, da so vegetarijanci bolj zdravi in živijo dlje kot tisti, ki uživajo meso.

MESO IZČRPAVA IMUNSKI SISTEM OTROK

Kar velja za odrasle ljudi, velja seveda tudi za otroke. Če je za odrasle meso dejavnik tveganja za bolezni, je seveda to tudi za otroke, še posebno za mlajše. In za te še toliko bolj, ker se njihovo telo razvija in je zato ranljivejše. Namesto da bi se imunski sistem krepil, se izčrpava v boju z mesom. Kaj meso naredi v nežnem otrokovem telesu, si je verjetno težko predstavljati. Ni čudno, daje med mladimi čedalje več bolnih. Meso torej otrokom res ne more koristiti, temveč pomeni samo tveganje, da bodo zboleli. Če ne v otroštvu, pa pozneje. Ob interakciji z drugim škodljivimi vplivi iz okolja, ki se jim ni mogoče ogniti, lahko mesna prehrana bistveno povečuje zdravstvene težave ljudi. Po drugi strani se z množično živinorejo z živali na človeka prenašajo vedno nove bolezni. Tudi ptičja gripa in sars, aids in ebola prihajajo od živali, število nevarnih povzročiteljev narašča.

Mesna prehrana pomeni tveganje za nastanek bolezni. Meso za človekovo življenje ni potrebno, saj lahko človek vse potrebne snovi dobi iz rastlinskih virov. Ogibati pa se ga je treba ne le na individualni, temveč tudi na družbeni ravni, saj pomeni živinoreja poglavitno grožnjo okolju in zelo škoduje podnebje.

ALI NE ŽELIMO OTROKOM SAMO DOBRO?

Meso torej ni samo nepotrebno, temveč škodljivo. Človek lahko brez mesa živi varneje in še bolj zdravje. Seveda to velja tudi za otroke.

Po slovenski ustavi, Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter Konvenciji o otrokovih pravicah pa je korist otrok poglavitno vodilo pri vzgoji in izobraževanju. Ali torej koristi otrokom, da uživajo meso, če je le-ta dejavnik tveganja za mnoge civilizacijske bolezni? Ali koristi otrokom, da zaradi mesa zbolijo? Ali jim bo koristilo trpljenje, ki bo sledilo zato, ker so morali uživati meso? V starosti si bodo morali celo sami plačevati zdravljenje bolezni, ki jih je povzročilo meso, ker takrat mogoče sploh ne bo več obveznega zdravstvenega zavarovanja, iz katerega bi se plačevali stroški takšnega zdravljenja. Ni namreč mogoče spregledati, da se potiho in dolgoročno socialne pravice zmanjšujejo. Ali koristi staršem, če njihov otrok zaradi uživanja mesa zboli? Ali ne želijo starši svojim otrokom samo dobro? Česar ne želiš, da bi ti storili drugi, ne stori ti njim … Seveda naj bi to zlato pravilo veljalo tudi, kar zadeva prehrano.

PO USTAVI IMA VSAK PRAVICO DO VARNOSTI

Znanstveno je torej dokazano, daje meso dejavnik tveganja za nastanek številnih bolezni. Če bi zadevo obrnili, bi bilo mogoče reči, daje meso zaradi svoje rizičnosti nevarno za zdravje ljudi. Po 34. členu Ustave ima vsakdo pravico do varnosti. Če mora kdo prisilno uživati nekaj, za kar je znanstveno dokazano, kako je škodljivo in s tem nevarno je, pomeni to kršitev že omenjene ustavne pravice do varnosti. Ali ni otrokom s tem, ko morajo uživati meso, kršena pravica do varnosti? To je toliko bolj nelogično, ker po predpisih npr. v prodaji ne sme biti igrač, ki bi bile lahko otrokom le malo nevarne, lahko pa se prodaja meso, zaradi katerega po svetu umre desetine milijonov ljudi in seveda desetine milijard živali na leto. Tudi otroci imajo pravico do osebnega dostojanstva, ki jo Ustava priznava v že omenjenem 34. členu. Kako se spoštuje njihovo dostojanstvo, če morajo prisilno uživati nekaj, kar jim lahko škodi? Znano je, daje velik del evropskega prebivalstva prizadet s toksoplazmo (zajedavci v možganih), ki se najpogosteje prenaša z mesom. Posledica okužbe s toksoplazmo pa lahko pri ljudeh povzroči zanemarjanje moralnih vrednot, to pa pomeni hud poseg v duševnost. Ali ni prizadeta tudi otrokova ustavna pravica do duševne celostnosti, če se z mesom okuži s toksoplazmo? Ali ni mladina vedno bolj nasilna?

ZAKAJ JE MESO ŠE VEDNO DEL PREHRANSKE PIRAMIDE

Nihče ne sme ogrožati zdravja drugih, je eno izmed načel pravne države iz 2. člena Ustave in posebej navedeno tudi v Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Kakor to velja za fizične osebe, velja tudi za pravne in jasno tudi za državne institucije. Če je meso dejavnik tveganja za mnoge bolezni, in to država ve, ni jasno, zakaj je še vedno del prehranske piramide, saj ogroža zdravje ljudi. Ali ne sodeluje država s tem v ogrožanju zdravja ljudi? To bi bilo lahko še posebno nepošteno do otrok, ki se sami ne morejo braniti pred takšnim ogrožanjem, kijih čez dalj časa ali pa še prej lahko pripelje celo v grob – pa čeprav imajo po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju pravico do naj višje stopnje zdravja. Vsakdo je dolžan skrbeti za svoje zdravje – tudi to piše v omenjenem zakonu. Kako lahko ljudje izpolnjujejo to dolžnost, če država skriva resnico in jasno ne pove, da meso hudo ogroža njihovo zdravje. Seveda ni to samo protiustavno, kajti država mora vedno in povsod govoriti resnico, temveč tudi zelo nepošteno in poniževalno, saj je s tem kršena vsaj ustavna pravica do osebnega dostojanstva. Človekova zakonska dolžnost je, da skrbi za svoje zdravje, zato sme uživati samo zdrava živila. In ker je meso škodljivo, ali se z uživanjem mesa ne krši zakon? Če je odgovor da, postavlja to pod vprašaj prepričanje mnogih, daje izbira mesa stvar človekove svobodne volje. Kar zadeva prehrano, se človekova svoboda izbire giblje samo v polju zdravih živil, v to pa meso, to je dokazano, ne sodi.

Po Ustavi uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Ta dolžnost veže vse državne organe in javne institucije, ki so v stiku z otroki, vsi ti so pri svojih dejavnostih dolžni varovati otrokove koristi. Ena izmed otrokovih koristi je tudi, da je zdrav. Zato morajo vse navedene institucije, seveda poleg staršev, skrbeti za to tudi pri prehrani. Iz tega izhaja, da lahko otrokom ponudijo samo zdrava živila. Ker je meso škodljivo, ali sme biti uvrščeno na jedilnik? Če ne, zakaj je še vedno del vsakdanjega obroka otrok v mnogih vrtcih ali šolah? Ali v državi in njenih institucijah ne poznajo desetine znanstvenih raziskav o škodljivosti mesa? Ali se ne ve, da imajo otroci zakonsko pravico do naj višje stopnje zdravja? Mnogi otroci so tako žrtve nevednosti, zavajanja ali drugega negativnega ravnanja države, ki namesto da bi poskrbela za zdravo prehrano otrok in umaknila meso iz jedilnika, tako ali drugače propagira ali subvencionira pridelavo mesa – živila, ki povzroča neizmerno trpljenje, je množični morilec živih bitij ter uničevalec okolja in podnebja.

VEGETARIJANCI SO ŠE ZMERAJ DRUGORAZREDNI DRŽAVLJANI

Vprašanje je, katere pravice otrok so lahko kršene pri prehrani otrok v javnih vrtcih in šolah? Nekdo bi rekel: pravica do varnosti in zdravja, osebnega dostojanstva, duševne celostnosti … Ali ne gre za diskriminacijo otrok, ki uživajo samo vegetarijansko prehrano, če na primer v vrtcu ne morejo dobiti polnovrednega obroka, kot ga dobijo tisti, ki uživajo meso (ob tem se seveda odmisli škodljivost mesa)? Štirinajsti člen Ustave določa, da so vsi pred zakonom enaki… ne glede na osebne okoliščine. Torej bi vsi otroci morali imeti, ne glede na to, ali uživajo meso ali ne, polnovreden obrok. Pa ga večina nima. Ali ne obstaja Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja?

Državna doktrina glede mesa je škodljiva in povzroča v družbi hude motnje. Država še v 21. stoletju obravnava vegetarijance, kljub deklariranim ustavnim pravicam, bolj ali manj kot drugorazredne državljane in celo straši starše, da njihovi otroci ne bodo zdravi, če ne bodo jedli mesa, da se ne bodo pravilno razvijali. Od državi takšen asocialni nauk? Mogoče iz cerkvenega nauka, ki je vtkan v vse pore sodobnega življenja? Cerkev je namreč že v 6. stoletju n.š. preklela vegetarijance in tega še do danes ni preklicala. Tako so danes milijoni vegetarijancev, ki na primer ne uživajo mesa iz etičnih razlogov, izobčeni in s tem poslani v večni pekel.

Objava: Aura, 227 / 2008

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post