Zaslužek pred zdravjem ljudi

Že nekaj časa veljajo v Sloveniji strožja zakonska določila v zvezi s kajenjem. Protikadilski zakon prepoveduje kajenje v zaprtih javnih in delovnih prostorih, razen nekaterih izjem.

Po podatkih, ki jih je v javnost sporočila država, umre v Sloveniji za posledicami pasivnega kajenja na delovnem mestu in doma vsako leto nekaj sto ljudi. Zaradi tobačnega dima umre vsako leto nekaj deset tisoč prebivalcev Evropske unije, ki so nekadilci, več milijonom pa se zdravstveno stanje poslabša zaradi pasivnega kajenja, utemeljuje omejevanje kajenja država. Zakonsko se kajenje omejuje tudi v drugih državah Evropske unije.

Ali je skrb države iskrena?

Nesporno je, da je tobak velik dejavnik tveganja za zdravje ljudi. Zaradi njega lahko umirajo tudi tisti, ki sami ne kadijo, temveč so tako ali drugače »žrtve« drugih. Tudi družbena škoda zaradi škodljivih posledic tobaka ni majhna. Zato je po svoje razumljivo, da država z raznimi omejevalnimi ukrepi posega v »pravico« kajenja in tako zavaruje ljudi pred škodljivi posledicami tobačnih izdelkov. Vsekakor je treba ceniti skrb države in njenih organov za ljudi oziroma njihovo zdravje, vprašanje pa je, ali je ta skrb iskrena. Ali državi res gre za zdravje ljudi ali pa je v ozadju kaj drugega?

Država z omejevalnimi ukrepi posega v bistvu samo v »pravico« do kajenja, bistveno manj pa v promet s tobačnimi izdelki. Če bi državi res bilo veliko do zdravja ljudi, bi kratko in malo prepovedala izdelavo, promet in posest tobačnih izdelkov, kot je to storila pri drogah. Vendar pa tega ni naredila. Zakaj? Koliko življenj bi država lahko rešila, če bi prepovedala izdelavo, promet in posest tobačnih izdelkov? Zdaj ljudje zbolevajo in mnogi celo umirajo, tudi v peklenskih mukah. Stroški zdravljenja se povečujejo. Otroci izgubljajo starše, ki bi mogoče lahko živeli, če bi država prepovedala tobačne izdelke. Zakaj država dopušča prodajo tobačnih izdelkov, čeprav bi jo lahko prepovedala? Mogoče je razlog v tem, da s prodajo tobačnih izdelkov dobro zasluži. Davki in trošarina prinesejo kar lep kupček denarja v državno blagajno. Ali je zaslužek države pred zdravjem ljudi? Ali so mnogi umrli zato, ker je državi zaslužek od prodaje tobačnih izdelkov pomembnejši od zdravja ljudi? Ali je torej deklarirana skrb države za zdravje ljudi res iskrena?

Po 74. členu ustave se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Če zaradi tobačnega dima zbolevajo in celo umirajo ljudje, ali je potem tobačni sektor še lahko v javnem interesu? Če še vedno je, potem so v javnem interesu očitno tudi bolezni, trpljenje in celo smrti ljudi. Kakšne javne koristi prinašajo bolezni in smrti ljudi – in komu? Farmaciji, medicini …?

Kaj pa varstvo otrok?

Po ustavi uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Zato bi bilo pričakovati, da bo država prepovedala kajenje tudi v zasebnih zaprtih prostorih, v katerih so otroci. Tobačni dim namreč zelo slabo vpliva na otroke in mnogi zbolijo zaradi cigaretnega dima (astma, bronhitis, pljučnica, vnetje srednjega ušesa …). Takšen ukrep bi bil bolj upravičen, ker se mnogi otroci sami ne morejo braniti ali pa se zelo težko branijo pred škodljivimi učinki tobačnega dima, kot lahko to storijo odrasli, ki na primer kratko in malo zapustijo prostor, kjer se kadi. Država v domačih zaprtih prostorih ni zavarovala otrok, ti so lahko izpostavljeni uničujočemu tobačnemu dimu. Zakaj tega ni naredila? Pa bi lahko, saj ima ustavno podlago. Koliko otrok si zaradi pasivnosti države tako poslabša zdravje? Ali je skrb države za zdravje ljudi res iskrena?

Puške in ustava

Slovenska država je pred leti podarila Iraku 10.000 pušk. Čeprav je po slovenski ustavi človekovo življenje nedotakljivo – to pa logično tudi pomeni, da se ne sme ubijati ljudi. Seveda to velja tudi za državo. Skoraj gotovo so s temi puškami v Iraku pobijali ljudi, mogoče se to počne še zdaj. Kje je tu skrb države za zdravje in življenje ljudi? Nasprotno, država je celo omogočila, in to v imenu vseh državljanov, poškodbe, bolezni in pomore ljudi. Koliko iraške krvi je bilo prelite zaradi Slovenije, in to z denarjem vseh slovenskih davkoplačevalcev? Če bi bilo državi kaj za ljudi, nikoli ne bi poslala v Irak orožja, še več, sploh ga ne bi imela, seveda ne bi imela tudi vojske. In država, ki je poslala v Irak sredstvo za morjenje ljudi, v protikadilskem zakonu trdi, da želi zavarovati zdravje in življenje ljudi. Absurdno! Ali je skrb države za ljudi iskrena?

Živinoreja spodkopava temelje življenja

Zelo velik problem je živinoreja, celo večji od drugih, ker gre za dejavnost, ki celo spodkopava temelje sodobne družbe. Na dan prihaja čedalje več podatkov o vsesplošni škodljivosti živinoreje in njenega pridelka – mesa. Ni še dolgo od tega, ko je bilo objavljeno poročilo OZN z naslovom Živinoreja – največja nevarnost za okolje, ki je razkrilo za mnoge pretresljivo dejstvo, in sicer, da področje živinoreje ustvarja več emisij toplogrednih plinov (18 odstotkov) kakor celoten svetovni promet (na kopnem, na vodi, v zraku), poleg tega pa je tudi poglavitni vzrok degradacije zemlje in vode. Vprašanje je, ali je 18 odstotkov prava številka, saj emisije toplogrednih plinov, ki so povezane s prevozom živine oziroma mesnih izdelkov in pridelavo mesa oziroma mesnih izdelkov, verjetno sploh niso zajete v omenjenih 18 odstotkov.

V ZDA se porabi več kot tretjina vseh surovin in fosilnih goriv za zrejo živali, namenjenih za človeško prehrano. Tako je težko verjeti, da znaša toplogredni odtis živinoreje oziroma mesa samo 18 odstotkov vseh emisij; verjetno je bistveno večji, mogoče celo 30 ali 40 odstotkov. Živinoreja je torej zaradi izpustov toplogrednih plinov neposredno ali posredno (kar je povezano z njo: prevozi živine, predelava mesa …) eden poglavitnih krivcev podnebnih sprememb, mogoče celo največji posamezni. Podnebne spremembe, ki potekajo bistveno hitreje, kot so znanstveniki sprva domnevali, bodo, kot to navajata znano Sternovo poročilo in IPPC, drastične, zastrašujoče, če se takoj ne ukrepa. Prizadele bodo na stotine milijonov ljudi, mogoče celo milijarde, saj bodo vplivale na dostopnost do pitne vode, na pridelavo hrane, zdravje ljudi in okolje. Ogrožena je lahko celo nacionalna varnost mnogih držav. Vprašanje je, ali se v Sloveniji to ne bi zgodilo. Z množično živinorejo se z živali na človeka prenašajo tudi vedno nove bolezni. Ptičja gripa in sars, aids in ebola prav tako prihajajo od živali in videti je, da število nevarnih povzročiteljev narašča. V britanski medicinski reviji The Lancet piše: »Vse nove kužne bolezni preteklih dvajsetih let so prešle z živali.« Ali bi se pojavila ptičja gripa, če ne bi bilo živinoreje? Znanstveno dokazano je tudi, da je meso dejavnik tveganja za mnoge civilizacijske bolezni, in te naraščajo. Zaradi mesa torej v peklenskih mukah umirajo ne le milijarde živali – vsako leto jih namreč za prehrano ljudi umorijo neverjetnih 45 milijard, v Sloveniji okoli 30 milijonov – temveč tudi desetine milijonov ljudi po svetu. In moderna država načrtuje še povečanje pridelave mesa. Torej še več uničevanja podnebja, narave in ljudi. V svetu trpi zaradi lakote kar kakšna milijarda ljudi, saj se hrana, ki bi bila potrebna za prehrano ljudi, kot krma uporabi za živino.

»Če bi vsi ljudje postali vegetarijanci, bi lahko nadzorovali globalno segrevanje«, je zapisal britanski fizik Alan Calverd v Physic Worldu. Raziskovalci z Univerze v Chicagu zagotavljajo, da je prehod na vegansko prehranjevanje učinkovitejši v boju proti globalnemu segrevanju kot pa menjava običajnega ameriškega avtomobila za toyoto prius.

OKVIR

Zastrašujoč je tale podatek: Za 300 kilogramov mesa (starost živali dve leti) se porabi 3500 kilogramov soje in žita, pri tem pa pri izgorevanju 2500 litrov pogonskega goriva za pridelovanje krmil nastane 3 milijone litrov ogljikovega dioksida, 200000 litrov metana iz prebavil živali in 4,6 tone hlevskega gnoja. Koliko ljudi je mogoče nahraniti s 3,5 tone soje in žita in koliko s 300 kilogrami mesa? In koliko manj energije in vode je potrebno za pridelek 3,5 tone pšenice, če vemo, da se za kilogram pšenice porabi okoli 100 litrov vode, za kilogram govejega mesa pa več 10000 litrov! Živina bogatih očitno žre kruh revnih. Po grobih ocenah naj bi bilo leta 2025 celo dve milijardi ali več ljudi, ki bodo trpeli zaradi nedohranjenosti ali nezadostne količine živil. Ni čudno, saj je načrtovana še večja pridelava mesa.

Kot kaže, se bo sodobna pravna država (npr. Slovenija ali Evropska unija), ki naj bi bila sicer kulturna, civilizirana in za blaginjo ljudi delujoča država, za preprečevanje podnebnih sprememb v svojem znanem slogu lotila bolj ali manj omejevanja prometa ali katere druge dejavnosti, ki ni ključna, pri miru pa bo pustila tisto najpomembnejšo, to je živinorejo. Vprašanje je, zakaj? Kaj za družbo pomeni opustitev živinoreje oziroma mesa? Mogoče celo spremembo samih temeljev sodobne pravne države, ki zdaj bolj ali manj temeljijo na krvi, ne samo simbolno, temveč tudi v resnici. Vegetarijanci so namreč v povprečju miroljubnejši kakor tisti, ki uživajo meso. Treba je biti previden, ko država govori, da skrbi za varnost ljudi oziroma za njihovo zdravje. Ne ve se, kaj se skriva v ozadju. »Po dejanjih jih boste spoznali.« Govori o miru, ima pa polna skladišča orožja. Če država vodi »križarsko vojno« proti tobaku, in to bolj ali manj samo proti kajenju, in ne tudi proti proizvodnji ali prometu, ne vodi pa »križarske vojne« na primer proti živinoreji, ki je bistveno večji družbeni problem kakor tobak in za življenje ljudi ni nujna, se lahko kmalu postavi vprašanje verodostojnosti tistih, ki vodijo takšno politiko.

Objava: Aura, 223 / 2008

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post