Ob izjavi tajnika sinode

V rubriki Rekli so, ki je bila ob­javljena v Večeru dne 27. maja 1998, je bilo mogoče prebrati, da je tajnik sinode med drugim dejal: “Zaradi ne­demokratičnih in ekstremističnih sta­lišč Slovenske nacionalne stranke do rimskokatoliške cerkve v zadnjih letih si je tajništvo sinode vzelo demokra­tično pravico, da te stranke ne povabi na okroglo mizo. Ekstremisti naj se, kot je praksa v vseh demokratičnih državah, izolirajo.”

RKC želi torej tiste, ki ji ne ustre­zajo, ki ne mislijo tako kot ona, izo­lirati. Tako RKC. Kaj pa je o takšnih zadevah rekel Jezus Kristus? Ali je tudi on rekel, da je treba tiste, ki ne mislijo tako kot RKC, izolirati? Odgovor nam daje govor na Gori v katoliškem Svetem pismu (evangelij po Mateju), kjer je Je­zus med drugim dejal: “Ljubite svoje sovražnike in molite za tiste, ki vas pre­ganjajo, da boste postali sinovi svojega Očeta, ki je v nebesih.”.

Jezus torej ni govoril o izoliranju, temveč o ljubezni do sovražnikov. O čem pa govori tajnik sinode? O izo­laciji in ne o ljubezni. Ker je govor na Gori del katoliškega nauka, Tako RKC vsaj zatrjuje, in ker so vsi katoliki dolžni delovati po katoliškem nauku, se postavi vprašanje, ali je citirana izjava tajnika sinode v skla­du z naukom RKC. Če ni, ali bo RKC izobčila tajnika sinode, saj je drugi vesoljni cerkveni zbor v Niceji leta 787 sklenil, da “kdor ne sprejme celotnega cerkvenega izročila, bodi­si napisanega bodisi nenapisanega, bodi izobčen”?

Če pa ne bo prišlo do izobčenja, ali to potem pomeni, da Jezusov govor na Gori ni več del katoliškega nauka oziroma cerkvenega izročila? Ne glede na odločitev RKC pa mnoge besede in dejanja že kažejo, da je RKC iz svojega nauka izločila Jezusov nauk. Ni dvomiti, da je pri RKC pripravljenost na spravo, kot to izhaja iz naslova zapisa. Je pa vprašanje, ali je to dovolj? Ali je tudi Jezus govoril o pripravljenosti na odpuščanje? Jezus je v govoru na Gori jasno rekel: “…In odpusti nam naše dol­ge, kakor smo tudi mi odpustili svojim dolžnikom…” Gre torej za spravo ozi­roma za odpuščanje in ne za prip­ravljenost na spravo oziroma na odpuščanje, gre torej za dejanje in ne govorjenje.

Objava: Večer, 10.6.1998.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*