V članku s tem naslovom je bilo mogoče brali, da sta vladna in cerkvena komisija uskladili besedilo, ki bo morda podlaga prvega od sporazumov med Slovenijo in Svetim sedežem. V njem so, tako piše v članku, zbrane določbe, ki urejajo pravni polotaj Cerkve v Sloveniji in so te zajete v zakonodaji.

Zunanji minister je že pred navedeno uskladitvijo javno dejal, da vlada sodi, da takšen sporazum pravzaprav ni potreben, ker obstaja cela vrsta zakonskih določil, ki določajo odnos med RKC in državo. Država se torej zaveda, da sporazum ni potreben! Čemu potem pristaja nanj? Ali želi RKC izvzeti iz sistema zakonov, saj je po ustavi mednarodna pogodba nad zakonom? RKC torej vsega tega, kar ji sedaj jamčijo zakoni, nc bo mogla več izgubili, ne glede na morebitne kasnejše spremembe zakonodaje. Druge verske skupnosti bi recimo kaj izgubile, RKC pa ne, saj je njena pravica varovana z mednarodno pogodbo. Ali ne gre za kršenje enakopravnosti? Ali je to v skladu s 7. oz. 14. členom ustave?

Ali je sklepanje takšnega sporazuma v skladu z načelom racionalne uporabe javnih sredstev? Ali ni sklepunje mednarodnega sporazuma o stvareh, ki so že urejene v drugih aktih, neracionulno trošenje javnih sredstev? Ali bo računsko sodišče interveniralo in v skladu s svojimi pristojnostmi preprečilo oz. opozorilo vlado na uporabo javnih sredstev v nasprotju z navedenim načelom? Ali ni skrajno čudno, ponovno trošiti denar za nekaj, kar je že bilo narejeno oz. je že urejeno? Ali pa za tem tiči kaj drugega?

Ali ni sklepanje sporazuma tudi v nasprotju s 34. členom ustave (pravica do osebnega dostojanstva fizičnih oseb), in to zaradi tega, ker bo država očitno sklenila sporazum z organizacijo, ki je preko visokega cerkvenega dostojanstvenika javno napovedala, da bo del države, torej del organizacije državljanov, konkretno šolo, po demokratični poti zrušila ob prvi priložnosli? Ali bo rušenje res potekalo demokratično? Kardinal Ratzinger – ve se, kakšen je njegov polotaj v cerkveni hierarhiji – je v nekem intervjuju (knjiga Sol zemlje, izdajatelj Družina, 1998) dejal: »Mislim že, da potrebujemo neke vrste revolucijo vere v mnogoterem pomenu.« Ker je revolucija nasilen poseg v neko družbeno stanje, v kateri mnogokrat teče tudi kri, se sprašujem, ali bo RKC šolo v Sloveniji zrušila z revolucijo, torej nasilno? In kateri del države bo potem na vrsti? Ali je v javnem interesu in v skladu z osebnim dostojanstvom državljanov Slovenije sklepanje sporazuma z organizacijo, ki prek metropolita s svojimi dejanji namerno seje razdor med državljani, ki namerno spodbuja nestrpnost med ljudmi? Ali država po tihem podpira ta dejanja RKC?

V članku piše tudi, da dokument omenja pravico Cerkve do pastoralne dejavnosti v bolnišnicah, domovih za ostarele … Če v dokumentu res piše, da ima RKC pravico do pastoralne dejavnosti v bolnišnicah, se postavi vprašanje, ali je to v skladu z zakonom. V zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti namreč piše, da lahko osebe, ki so v bolnišnični …, ki z zdravstvenih ali drugih razlogov ne morejo obiskovati verskih obredov zunaj zavodov na njihovo željo oz. željo svojcev obšče duhovnik in opravi obred v zavodu. Iz zakona je torej jasno razvidno, da RKC nima lastne pravice do opravljanja pastoralne dejavnosti npr. v bolnišnicah, temveč lahko opravi obred samo na željo pacienta. Ce v neki bolnišnici ni želje pacienta po verskem obredu, teh ne more biti. RKC ne more opravljali obredov na splošno, temveč mora imeti vedno izkazano željo pacientov Ce bo RKC imela po sporazumu lastno pravico do pastoralne dejavnosti, ne da bi bila pogoj za takšno dejavnost želja pacienta po obredu, ali ni potem vlada oz. država priznala RKC neko pravico, ki je ta po zakona sploh nima? Mi potem drži, kar pravi vlada, da je vse to že zajeto v zakonu?

Očitno bo potrebno primerjati vsako besedo oz. stavek iz tega sporazuma z zakonskimi določbami, da bo jasno, kaj je država priznala RKC poleg tega, kar ima ta že priznano po zakonu.

Objava: Sobotna priloga Dela, 13.2.1999.

Odmev:

Nič, kar ne bi bilo že urejeno v zakonodaji

Gospod Vladko Began iz Šmarja pri Jelšah je pod tem naslovom v Delu (13.2.1999, str. 43) priobčil članek, katerega učinek je širjenje neresnic in celo mržnje do katoliške cerkve in njenih predstavnikov. Ker to ni prvič, je treba bralce opozoriti, da so njegove informacije pomanjkljive.

Večina cerkev in sekt opravlja božje poslanstvo tako, da učijo svoje pripadnike strpnosti, spoštljivosti in ljubezni do vseh soljudi. Izjemoma je kakšna sekta totalitarna. Spada med take tudi Univerzalno življenje?

Ludvik Čanžek,
Ljubljana

Objava: Sobotna priloga Dela, 6.3.1999.

Odgovor Ludviku Čanžku:

Nič, kar ne bi bilo že urejeno v zakonodaji

Pod tem naslovom je g. Ludvik Čanžek v pismu, ki je bilo objavljeno v Delu 6. 3. 1999 (PP-29, str. 43), zapisal, da sem v Delu dne 13. Z 1999 »priobčil članek, katerega učinek je širjenje neresnic in celo mržnje do katoliške cerkve in njenih predstavnikov. Ker to ni prvič, je treba bralce opozoriti, da so njegove informacije pomanjkljive.«

Zaželeno bi bilo, da bi g. Čanžek točno zapisal, kaj je bilo v spornem pismu neresničnega oz. v čem je mržnja do katoliške cerkve in v čem so moje informacije pomanjkljive.

Če so informacije v mojih pismih pomanjkljive, je imela in ima katoliška cerkev možnost, da javnosti priobči, v čem je pomanjkljivost. Ali je kdaj objavila odgovor oz. pojasnilo na moja pisma?

Glede vprašanja o totalitarnosti Univerzalnega življenja pa bi g. Čanžku svetoval, naj se obrne na Urad vlade RS za verske skupnosti, kjer bo dobil odgovor, ali je Univerzalno življenje totalitarno ali ne. Prav tako bi mu svetoval, da si prebere poročilo bavarske vlade o tem vprašanju.

Objava: Sobotna priloga Dela, 20.3.1999.