V zadnjem času se v javnosti odvija polemika o razmerju med državo in Rimskokatoliško cerkvijo (RKC) v Sloveniji. V ustavi Republike Slovenije je nekaj določb, ki urejajo to razmerje oz. razmerje med državo in verskimi skupnostmi. Med vsemi temi določbami je ena najpomembnejših določba sedmega člena. V njej je zapisano: “Država in verske skupnosti so ločene. Verske skupnosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno”.

In kaj piše v gradivu Mešane krovne komisije Rimskokatoliške cerkve in Vlade Republike Slovenije z naslovom “Pregled položaja Rimskokatoliške cerkve v Republiki Sloveniji danes” iz junija 1995. Tako piše v tem gradivu tudi naslednje: “Verske skupnosti niso izločene iz javnega življenja, ampak je njihovo delovanje le ločeno od delovanja države kot institucije.” Dalje piše: “Financirana je tudi Teološka fakulteta, ki je ponovno članica univerze”. Kaj pomeni, da je Teološka fakulteta ponovno članica univerze? To pomeni, da je ta fakulteta postala državna institucija, saj v 58. členu ustave piše: “Državne univerze in državne visoke šole so avtonomne”. In ker vemo, da je Univerza v Ljubljani državna univerza, je tudi Teološka fakulteta, ki je njena organizacijska enota, državna institucija. Del Rimskokatoliške cerkve je torej postal državna institucija. Ali je RKC ločena od države kot institucije, če je njen del del države? Ali je to v skladu z sedmim členom ustave, kjer piše, da so država in verske skupnosti ločene? Ali je to v skladu s trditvijo iz gradiva, da je delovanje verskih skupnosti ločeno od države kot institucije? Kaj to še pomeni? To še pomeni, da je katoliška vera oz. njeno širjenje, čemur je namenjena tudi Teološka fakulteta, postala državna zadeva oz. naloga, saj se iz proračuna v skladu z 146. členom ustave lahko financirajo samo državne naloge, Teološka fakulteta pa je financirana iz proračuna. Kje v ustavi piše, da je širjenje vere državna naloga? Ali ni vera zasebna zadeva vsakega posameznika? In če je temu tako, ali ni tudi širjenje vere zasebna zadeva? Ali pa se Teološka fakulteta mogoče sploh ne ukvarja z vero, glede na to, da univerza zagotavlja razvoj znanosti, strok in umetnosti. Kaj je potem katoliška vera: znanost, stroka ali umetnost? :Bi jo uvrstili med znanost glede na to, da je država financirala prevod Biblije kot znanstveni projekt, ali bi jo raje uvrstili med umetnost oz. kulturo, saj je država za restavriranje in obnovo 95 katoliških sakralnih objektov (ali so to privatni objekti?) porabila kar 142,6 milijona tolarjev.

V gradivu berem dalje: “Duhovniki, diakoni in redovniki niso razporejeni v vojni sestav Slovenske vojske, kar je brez posebnega dogovora veljalo že sedaj”. Nekateri državljani torej niso razporejeni v vojni sestav samo zaradi tega, ker so pripadniki RKC oz. ker so katoliške vere. In kaj pravi 14. člen ustave? Pravi tako: “V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine, ne glede na narodnost, … vero, … ali katerokoli drugo osebno okoliščino”. Ali ni ta privilegij duhovnikov, diakonov in redovnikov RKC v nasprotju z citiranim členom ustave, glede na ostale državljane, ki nimajo tega privilegija? Ali je država nepristranska, ali ima enak odnos do vseh svojih državljanov ne glede na njihovo vero? V 3. členu ustave je jasno zapisano, da je Slovenija država vseh svojih državljank in državljanov. Je res? Državljanu, ki kot rezervist zaprosi za priznanje pravice do ugovora vesti vojaški dolžnosti, pa zavrže prošnjo z utemeljitvijo, da po veljavnem zakonu pripada pravica do ugovora vesti samo nabornikom. Po zakonu mogoče že, vendar pa zakon ne more biti nad ustavo, kajti v ustavi je v 123. členu jasno zapisano, da je državljanom, ki zaradi svojih religioznih, filozofskih ali humanitarnih nazorov niso pripravljeni sodelovati pri opravljanju vojaških obveznosti, treba omogočiti, da sodelujejo pri obrambi države na drug način. Ali je državljanu to omogočeno, če mu je prošnja celo zavržena?

Berem dalje. Piše tudi, da imajo nekatere bolnišnice posebne prostore-kapele, molilnice, ki so vernim bolnikom odprte neprekinjeno, v njih so tudi bogoslužja. Zanimivo bi bilo videti ali so te bolnišnice, ki jih je kot javne zavode ustanovila država, dale vsem verskim skupnostim možnosti, da imajo svoje molilnice ali pa je bila ta motnost dana samo RKC. Če vse verske skupnosti niso imele te možnosti, zakaj pa potem piše v ustavi, da so vse verske skupnosti enakopravne?

Prehajam na drug dokument. To so Stališča in sklepi Vlade Republike Slovenije na predlog Mešane krovne komisije RKC in Vlade Republike Slovenije iz junija 1995. Že sama sestava mešane komisije je sporna. Kako se lahko Vlada pogovarja oz. pogaja samo z eno versko skupnostjo? Ali so ostale odklonile sodelovanje v tej komisiji? Ali jih mogoče država sploh ni povabila? Kje je resnica? Če jih ni povabila, ali je potem ustavna določba o enakopravnosti verskih skupnosti spoštovana? Sicer pa jih še lahko povabi. Nikoli ni prepozno.

Vlada in RKC sta v okviru te komisije sprejeli tudi razumevanje 7. člena ustave RS. Glede na to, da ta člen zadeva tudi druge verske skupnosti, je vprašanje ali ni s tem, ko je država sprejela to razumevanje samo z RKC in brez sodelovanja vseh drugih verskih skupnosti, že na začetku kršila ravno ta člen, ali pa je mogoče dala drugim verskim skupnostim vedeti, da obstoji več kategorij verskih skupnosti? Ali je RKC več vredna kot druge verske skupnosti?

Vlada je sprejela tudi sklep, da bo s posebno izjavo RKC v Republiki Sloveniji in Svetemu sedežu potrdila svojo namero, da v obojestransko zadovoljstvo obeh strani rešuje odprta in sporna vprašanja medsebojnih odnosov. Ob tem se pojavlja nekaj vprašanj. Ali bo takšno izjavo dala tudi drugim verskim skupnostim? Kako lahko tuji državi, kar Sveti sedež je, jamči, da bo neki civilnopravni osebi, kot je to RKC, nekaj naredila oz. dala? Seveda se država lahko pogaja oz. sporazumeva z Vatikanom, vendar samo z Vatikanom kot državo in ne z Vatikanom kot versko skupnostjo, saj je Vatikan tuja verska skupnost. Sicer pa, kako se lahko država dogovarja s tujo versko skupnostjo, z vsemi domačimi pa se ne? Glede vere se torej država ne more pogajati s Svetim sedežem oz. kakšno drugo tujo državo ali tujo versko skupnostjo, saj je katoliška ali kakšna druga vera oz. njeno širjenje zasebna stvar vernikov in ni državna zadeva, čeprav, kot je bilo prikazano, že postaja, kar pa je protiustavno. Odnosi med RKC in seveda tudi drugimi verskimi skupnostmi ter državo morajo temeljiti na dejstvu, da je vera zasebna stvar, kar velja tudi za njeno širjenje in da so verske skupnosti pravne osebe zasebnega (civilnega) prava, ki morajo svoj obstoj in širjenje vere financirati same, torej ne z državnimi sredstvi. Država mora zagotoviti samo popolno svobodo delovanja verskih skupnosti, seveda v okviru postavljenega javnega reda in nič drugega.

V gradivu “Sofinanciranje institucij in projektov RKC s strani posameznih ministrstev in služb v letu 1994” piše tudi, da je Ministrstvo za promet in zveze na priporočilo Mešane krovne komisije dodelilo Radiu Ognjišče d.o.o. pet dovoljenj za radijske postaje in tri dovoljenja na TV kanalih. Ker je znano, da je Radio Ognjišče d.o.o. institucija RKC in da sestavlja Mešano krovno komisijo sorazmeren del predstavnikov RKC, ni težko zaključiti, da RKC v bistvu piše priporočila sama sebi.

In kaj lahko rečem za konec? Po prikazani delni analizi ustave in delovanja države na verskem področju glede RKC je mogoče reči, da obstoji veliko nasprotje med zapisanim in dejanskim. Ali ne postaja RKC država v državi? Ali ne kažejo na to, poleg že opisanega, tudi krst policijskega čolna, blagoslov dela avtoceste in v zadnjem času blagoslov dela mariborske bolnišnice. Ali ne kažejo na to tudi razni sestanki predstavnikov države in RKC? V javnosti se sploh ne zasledi ali pa zelo redko, da bi se visoki predstavniki države sestali s predstavniki drugih verskih skupnosti? Ali ti zavračajo povabila države? Ali pa mogoče teh povabil sploh ni? In če jih ni, zakaj jih ni? In kaj pravi sedmi člen ustave?

Ali se zopet približujemo mračnemu srednjemu veku?

Če bo RKC postala državna cerkev in katoliška vera državna vera, ali bo še imel naš predsednik sedež v Ljubljani?

Objava: Sobotna priloga Dela, 21.10.1995.