V zadnjem času se v javnosti odvija polemika o razmerju med državo in Rimskokatoliško cerkvijo (RKC). To razmerje je urejeno v ustavi, kjer v 7. členu piše: “Država in verske skup­nosti so ločene. Verske skup­nosti so enakopravne; njihovo delovanje je svobodno.” V gradivu mešane krovne komisije RKC in vlade RS z naslovom Pregled položaja Rimskokatoliške cerkve v Re­publiki Sloveniji danes” iz ju­nija 1995 pa piše, da verske skupnosti niso izločene iz jav­nega življenja, ampak je nji­hovo delovanje le ločeno od delovanja države kot instituci­je in da je financirana tudi Teološka fakulteta, ki je po­novno članica univerze. Kaj pomeni, da je Teološka fakul­teta ponovno članica univer­ze? To pomeni, da je ta fa­kulteta postala državna insti­tucija, saj v 59. členu ustave piše, da so državne univerze avtonomne. In ker je Univer­za v Ljubljani državna univer­za, je tudi Teološka fakulteta, ki je njena organizacijska eno­ta, državna institucija. Del RKC je torej postal državna institucija. Ali je RKC ločena od države kot institucije, če je njen del del države? Ali je to v skladu s 7. členom ustave? Ali je to v skladu s trditvijo iz gradiva, da je delovanje ver­skih skupnosti ločeno od države kot institucije? To pa tudi pomeni, da je katoliška vera oz. njeno širjenje, čemur je namenjena tudi Teološka fakulteta, postala državna na­loga, saj se iz proračuna po 146. členu ustave lahko finan­cirajo samo državne naloge, Teološka fakulteta pa je fi­nancirana iz proračuna. Kje v ustavi piše, da je širjenje vere državna naloga? Ali ni vera zasebna zadeva vsakega posa­meznika? Ali ni tudi širjenje vere zasebna zadeva? Mogoče pa se Teološka fakulteta sploh ne ukvarja z vero, glede na to, da univerza zagotavlja razvoj znanosti, strok in umetnosti. Kaj je potem kato­liška vera: znanost, stroka ali umetnost?

Obstaja tudi mešana krovna komisija RKC in vlada RS. Že sama sestava te komisije je sporna. Kako se lahko vla­da pogovarja oz. pogaja samo z eno versko skupnostjo? Ali so druge odklonile sodelovan­je v tej komisiji? Ali jih mogoče država sploh ni pova­bila? Če jih ni, ali je potem ustavna določba o enakoprav­nosti verskih skupnosti spo­štovana? Sicer pa jih še lahko povabi. Vlada in RKC sta v okviru te komisije sprejeli ^tudi razumevanje 7. člena us­tave RS. Glede na to, da ta člen zadeva tudi druge verske skupnosti, je vprašanje, ali ni s tem, ko je država sprejela to razumevanje samo z RKC in brez sodelovanja vseh drugih verskih skupnosti, že na za­četku kršila ravno ta člen ali pa je mogoče dala drugim verskim skupnostim vedeti, da obstoji več kategorij verskih skupnosti?

Vlada je sprejela tudi sklep, da bo s posebno izjavo RKC v Republiki SLoveniji in Sve­temu sedežu potrdila svojo namero, da v obojestransko zadovoljstvo obeh strani rešuje odprta in sporna vprašanja medsebojnih odno­sov. Ali bo takšno izjavo dala tudi drugim verskim skupnos­tim? Kako lahko tuji državi, kar Sveti sedež je, jamči, da bo neki civilnopravni osebi, kot je to RKC, nekaj naredila oz. dala? Seveda se država lahko pogaja oz. sporazumeva z Vatikanom, vendar samo z Vatikanom kot državo, in ne z Vatikanom kot versko skup­nostjo, saj je Vatikan tuja ver­ska skupnost. Sicer pa, kako se lahko država dogovarja s tujo versko skupnostjo, z vse­mi domačimi pa se ne? Glede vere se torej država ne more pogajati s Svetim sedežem, saj je katoliška vera oz. njeno šir­jenje zasebna stvar vernikov in ni državna zadeva. Odnosi med RKC (in drugimi verski­mi skupnostmi) in državo mo­rajo temeljiti na dejstvu, da je vera oz. njeno širjenje zaseb­na stvar in da so verske skup­nosti pravne osebe civilnega prava, ki morajo svoj obstoj in širjenje vere financirati same, torej ne z državnimi sredstvi. Država mora zagoto­viti v okviru javnega reda po­polno svobodo delovanja ver­skih skupnosti in nič drugega.

Ali ne postaja RKC država v državi? Ali ne kažejo na to tudi krst policijskega čolna, blagoslov dela avtoceste in blagoslov dela mariborske bolnišnice? Ali ne kažejo na to tudi razni sestanki predstavnikov države in RKC? V javnosti se sploh ne zasledi ali pa zelo redko, da bi se visoki predstavniki države sestali s predstavniki drugih verskih skupnosti? Ali ti zavračajo povabila države? Ali pa mo­goče teh povabil sploh ni? In če jih ni, zakaj jih ni? In kaj pravi 7. člen ustave?

Objava: Večer, 5.1.1996