Katoliška cerkev je izjemno bogata ne samo po svetu, temveč tudi v Sloveniji. Nekateri cenijo njeno premoženje na več 1.000 milijard na svetu, v Sloveniji na kakšno milijardo evrov. S tem premoženjem upravlja samo en človek, to je papež, ena oseba upravlja z bogastvom, o katerem lahko večina držav samo sanja. Papež uporablja to bogastvo za politične namene namesto, da bi ga razdelil med reveže. Čeprav papež stalno pridiga o ljubezni do bližnjega, miru in solidarnosti ter dobro ve, da vsak dan zaradi lakote umre več 10.000 otrok, stotine milijonov pa strada, kljub temu ni videti njegovih dejanj za odpravo revščine oz. prepada med bogatimi in revnimi. Očitno se njegova ljubezen do bližnjega nanaša samo na bogate. Papež s tem podpira prepad med bogatimi in revnimi ter s tem revščino. Čeprav je cerkev zelo bogata, po ustavi Slovenije pa tudi ločena od države, dobi letno od le-te še kakšnih 20 milijonov evrov ali več za svoje verske dejavnosti. Vzgoja in izobraževanje, kurati, karitas, arhivi, sakralni spomeniki, socialni prispevki duhovnikov … so obilno financirani s strani davkoplačevalcev. Leto za letom se pretakajo velike vsote denarja iz javne v cerkveno sfero. Kaj ima Slovenija od tega? Stalne napade na državo in medije ter razne zahteve! »Od devetdesetih let je temeljna strateška usmeritev RKC, da cerkev potrebuje sredstva za svoje višje duhovno poslanstvo. Postala je največji denacionalizacijski upravičenec, tudi z lastnino fevdalnega izvora, izjemno aktivno je sodelovala v pidovski privatizaciji z vsemi stranpotmi, postala je lastnik več pomembnih podjetij, stopnjevala je krog zakonodajnih pravic in širila državne finančne vire (zakon o verski svobodi) (…) RKC želi participacijo v celotni strukturi države, zahteva družbo po meri katolikov,« je zapisal dr. Bogomir Kovač (Mladina, 9.8.2013).
Škofije
Nadškofiji in škofije so na vrhu cerkvene hierarhije, tam je tudi Slovenska škofovska konferenca (SŠK). Poleg tega, da ima večina teh cerkvenih sestavnih delov mnogo nepremičnega premoženja, so deležni tudi obilne državne finančne podpore. Prejemki škofij in SŠK:
– Nadškofija Maribor: 15,22 milj.
– Nadškofija Ljubljana: 9,03 milj.
– Škofija Koper: 2,26 milj.
– Škofija Celje: 0,10 milj.
– Škofija Novo mesto: 0,06 milj.
– Slovenska škofovska konferenca: 1,58 milj.
– Nadškofijski ordinariat Maribor: 1,03 milj.
Zavodi
Katoliška cerkev ima večje število zavodov. Ustanavlja jih na področju šolstva in predšolske vzgoje, dobrodelnosti, varstva starejših … Posebej so za katoliško cerkev pomembni cerkveni vrtci, saj je tu otroke najlažje indoktrinirati, in šolski zavodi, kjer tudi poteka pomembna katoliška indoktrinacija. Mislili bi, da je plačnik cerkvenega šolstva katoliška cerkev, vendar pa ni tako. Glavni plačnik tega šolstva je Republika Slovenija, ki letno nameni za cerkveno vzgojo in izobraževanje okoli 10 milijonov evrov, seveda brez vrtcev. Tako so cerkveni zavodi s področja osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, ki jih sofinancira država, prejeli v letih 2003-2013 okoli 100 milijonov evrov, vključujoč tudi prihodke teološke fakultete, ki pa je del javne univerze in stroški delovanja direktno bremenijo javni proračun. Stroški te fakultete znašajo letno v zadnjem času vsaj dva milijona evrov. Na račun države zelo dobro živi kar nekaj duhovnikov, ki so istočasno predavatelji na teološki fakulteti in dobivajo državno plačo ali druge prejemke iz državnih jasli. So vatikanski trojanski konj v Sloveniji, ki jih ta plačuje, da delujejo proti njej, saj npr. ne priznavajo slovenske ustave, če je v nasprotju z evengeliji. Kar je za prebivalce te države zelo škodljivo.
Prejemki nekaterih zavodov:
– Zavod sv. Stanislava: 32,43 milj.
– Zavod Antona Martina Slomška: 17,02 milj.
– Zavod sv. Frančiška Saleškega: 12,16 milj.
– Škofijska gimnazija Vipava: 11,54 milj.
– Zavod sv. Terezije: 4,89 milj.
– Zavod sv. Cirila in Metoda Beltinci: 4,74 milj.
– Zavod Salesianum: 3,75 milj.
– Zavod Župnije Trnovo: 2,76 milj.
– Zavod Dominik Savio-karitas Domžale: 2,53 milj.
– Marijin vrtec, Cerklje: 2,61 milj.
– Zavod Sv. Rafaela Vransko: 2,20 milj.
– Uršulinski zavod: 1,86 milj.
– Frančiškanski družinski inštitut: 1,47 milj.
– Miklavžev zavod Murska Sobota: 1,88 milj.
– Opatijski zavod Celje: 2,70 milj.
Redovi
Redovi so v Sloveniji sorazmerno slabo znani, čeprav jih je v Sloveniji kar nekaj. Raznih samostanov in drugih oblik je okoli 80, v obravnavanem obdobju pa so iz javnih sredstev prejeli več kot 10 milijonov evrov. Tudi to so sredstva cerkvi za širjenje njene vere, kar nasprotuje verski nevtralnosti države. Prejemki nekaterih redov:
– Konferenca red. ustanov Slovenije: 5,03 milj.
– Usmiljenke sv. Vincencija Pavelskega – Zagrebške usmiljenke: 1,55 milj.
– Slov. frančiškanska provinca sv. Križa: 0,79 milj.
– Frančiškanska prokuratura: 0,78 milj.
– Frančiškanski samostan Kostanjevica: 0,51 milj.
– Slovenska provinca družbe Jezusove: 0,45 milj.
– Frančiškanski samostan Ljubljana center: 0,59 milj.
Župnije
Župnije so temeljne celice katoliške cerkve. Celotno ozemlje Slovenije je razdeljeno na župnije, ki jih je okoli 800. So zelo bogate, saj je njihovo nepremično premoženje po uradnih državnih podatkih vredno več kot 500 milijonov evrov. Kljub temu pa še mnoge od njih dobivajo državna sredstva za svoje delovanje. V mnogih slovenskih občinah so župani tesno povezani z župniki in dobro skrbijo za svojo “župnijo”. Kdo je v takšnih občinah “vrhovni šef”: župnik ali župan? Prejemki nekaterih župnij:
– Izola: 0,82 milj.
– Ljubljana – Vič: 0,72 milj.
– Opatijsko – mestna župnija Celje: 0,95 milj.
– Dol pri Ljubljani: 0,66 milj.
– Ljubljana Polje: 0,44 milj.
– Beltinci: 0,41 milj.
– Črenšovci: 0,57 milj.
– Solčava: 0,39 milj.
– Šentjernej: 0,35 milj.
Karitas
Organizacije karitasa so velik prejemnik javnih sredstev, čeprav so to organizacije, preko katerih cerkev širi svojo vero.Vsaka cerkvena organizacija je namreč dolžna vedno in povsod širiti katoliški nauk, kar seveda velja tudi za vsakega katolika, tudi v okviru karitasa. Bistvo karitasa torej ni pomoč ljudem, temveč obramba in širjenje vere. Dobrodelnost je samo v funkciji obrambe in širjenja vere ter nima svoje lastne vrednosti, je drugotnega pomena. Na žalost država tega ne prepozna in tako s financiranjem karitasa pomaga cerkvi pri širjenju njene vere.
Prejemki nekaterih organizacij karitasa:
– Slovenska Karitas: 5,19 milj.
– Zavod Pelikan Karitas: 4,75 milj.
– Zavod čebela Karitas: 4,66 milj.
– Nadškofijska karitas Maribor: 2,99 milj.
– Zavod Karitas – Samarijan: 1,55 milj.
– Škofijska karitas ljubljanske nadškofije: 0,61 milj.
– Škofijska karitas Koper: 0,47 milj.
Društva
Katoliška društva so pomembne organizacije v sferi katoliške cerkve. Čeprav so formalno ustanovljena po civilnem slovenskem pravu, nekatera pa mogoče tudi po kanonskem, je njihova naloga enaka kot npr. župnij, na področju katerih delujejo: gre za širjenje in obrambo katoliške vere. Seveda ne na enak način kot župnije, temveč na bolj “posveten” način. Pri svojem delu so društva deležna obilne državne podpore, več milijonov evrov so dobila za takšno ali drugačno širjenje vere v času 2003-2013.
Prejemki nekaterih cerkvenih društev:
– Društvo Mohorjeva družba: 2,73 milj.
– Društvo Barka: 2,45 milj.
– Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS): 1,56 milj.
– Mladinski ceh: 1,20 milj.
– Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote: 0,50 milj.
– SKAM – Skupnost katoliške mladine: 0,38 milj.
– Mladinski informacijski center: 0,27 milj.
– Društvo kat. pedagogov Slovenije: 0,21 milj.
Podjetja
Katoliška cerkev je preko svojih podjetij in povezanih oseb oz. drugih institucij obvladovala velik del slovenskega gospodarstva. Razni cerkveni gospodarski subjekti imajo oz. so imeli delnice oz. deleže drugih podjetij. Škofije so ustanovile razna podjetja, npr. Metropolitano d.o.o. in Gospodarstvo Rast d.o.o. Metropolitana d.o.o., ki jo je ustanovila Nadškofija Ljubljana, je imela v letu 20011 ob 4.890.459 evrov prihodkov kar 2.760.276 evrov dobička. Nadškofija Maribor, Škofija Celje in Škofija Murska Sobota so ustanovile podjetje Gospodarstvo Rast d.o.o., ki pa je sedaj v stečaju. V stečaju sta tudi zloglasni finančni družbi Zvon ena in dva.Mnogo javnih sredstev so dobila podjetja iz cerkvene medijsko-publicistične sfere, kot so Družina d.o.o., Radio Ognjišče d.o.o., Mohorjeva, d.o.o in Ognjišče d.o.o.. Njihovi prihodki iz javne sfere so v obravnavanem obdobju znašali okoli 5 milijonov evrov. Prejemki nekaterih podjetij iz cerkvene gospodarske sfere:
– Družina d.o.o.: 2,15 milj.
– Radio Ognjišče d.o.o.: 1,62 milj.
– Mohorjeva, d.o.o.: 1,02 milj.
– Pogača d.o.o.: 0,70 milj.
– Metropolitana d.o.o.: 0,98 milj.
– Ognjišče d.o.o.: 0,24 milj.
Politične stranke
Po besedah duhovnika dr. Antona Stresa obstajata v Sloveniji vsaj dve cerkveni politični stranki – Nova Slovenija in Slovenska ljudska stranka. Iz ravnanj drugih strank pa bi bilo mogoče zaključiti, da je cerkvenih strank v Sloveniji še več. Kajti vsaka vladajoča stranka si s svojo koalicijo želi prikupiti katoliški cerkvi in ji zato podarja marsikaj, kar cerkvi glede na ustavo ne pripada. Koliko sta cerkveni stranki NSI in SLS dobili državnih sredstev? Med cerkvene stranke bi lahko šteli tudi SDS, saj katoliška cerkev stalno zagovarja liderja te stranke Janeza Janšo.
Nekateri prejemniki iz cerkvene politične sfere:
– Nova Slovenija: 5,00 milj.
– Slovenska ljudska stranka: 6,01 milj.
– SDS: 14,57 milj.
Drugi
Prej navedeni cerkveni subjekti pa niso edini prejemniki javnih sredstev. Država financira tudi teološko fakulteto, ki je sicer članica ljubljanske univerze, in letno dobi kakšna dva milijona evrov sredstev, kar bi zneslo okoli 20 milijonov evrov v času 2003 – 2013. Prejemniki sredstev so tudi vojaški kurati, zanje je šlo leta 2009 preko 300.000 evrov, podobno pa je verjetno tudi v ostalih letih. Ker so kurati v vojski že več kot 10 let, se po vsej verjetnosti skupno izplačana vsota približuje kakšnim petim milijonom evrov. Katoliški duhovniki so po katoliškem nauku dolžni braniti in širiti katoliški nauk ob vsakem času in vsepovsod, tudi kot državni uslužbenci. Davkoplačevalci torej plačujejo širjenje katoliške vere, ki jo po naravi stvari morajo izvajati katoliški kurati in duhovniki predavatelji na teološki fakulteti. Žalostno in nerazumljivo!
Seveda pa vseh cerkvenih prejemnikov ni v tem pregledu, ker mogoče zanje niti ne vemo!
Skupaj (januar 2003 – avgust 2013)
Cerkev je velik prejemnik javnih sredstev na kakršni koli pravni podlagi. Po podatkih Supervizorja in drugih podatkih javnega značaja tečejo letno desetine milijonov evrov javnega denarja v cerkveno sfero, tako neposredno kot posredno preko davčnih olajšav. Verjetno je ta sfera v času januar 2003 – avgust 2013 prejela za okoli 250 milijonov evrov javnih sredstev, če ne še več. Kaj cerkev nudi Sloveniji? Protiustaven nauk, nasilje, napadi na državo in medije, zago-varjanje ubijanja in nepriznavanje človekovih pravic …
Objava: Bogastvo in dolgovi cerkve (Publikacija Koalicije za ločitev države in cerkve, 17.9.2013).