V članku z gornjim naslovom (Večer, 24.4.2023) je novinarka Andreja Kutin objavila zanimivo razmišljanje o problematiki odstrela medvedov. Med drugim je zapisala: »Današnja zagata s preštevilčno populacijo medvedov je namreč posledica preveč zagnanega varstva medveda s serijskimi pravnimi manevri in ustavljanjem odločb o odvzemu, ki so se ga lotile prav te organizacije.« Kaj je vzrok »preštevilčne« populacije medvedov, če jih je res preveč?
Raziskovalci univerze iz Alberte so proučevali vpliv lova na populacijo črnih medvedov. Ugotovili so, da je v populaciji, kjer se je medvede lovilo, odstotek preživetja živali večji kot pa v tisti, kjer jih niso lovili, v lovljeni populaciji je bilo število mladičev na samico večje kot v nelovljeni, pa tudi preživelo jih je več. Da lov povečuje število živali, dokazuje tudi primer rezervata Watchung iz ZDA, kjer je bil lov prepovedan skoraj celo stoletje. Od leta 1993 je lov v rezervatu Watchung dovoljen. V obdobju 1993 – 2001 so lovci v rezervatu ubili ali ranili več kot tisoč jelenov. Leta 1994 je bilo v rezervatu, ki meri 4600 akrov, natanko 139 jelenov, pred začetkom lova pa največ 100. Kako je možno, da je v času lova v samo letih 1993 – 2001 številka narastla na preko sto jelenov? Saj so jih v teh devetih letih vendarle več kot tisoč pobili. Lovci so ubijali predvsem oplojene samice in potem so iz njih potegnili fetus. V prvem letu so ubite samice nosile samo en fetus, kasneje dva ali celo tri. Zakaj se je to zgodilo? Razlog je preprost. Lov je povzročil strah pred izumrtjem vrste. Košute so se odzvale tako, da so rojevale več mladičev. V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na število divjih svinj. Glavno spoznanje: Kjer je večji lovski pritisk, je rodnost pri divjih svinjah bistveno višja, kot na področjih, kjer se malo lovi, spolna zrelost divjih svinj je bila bistveno večja, kot na področjih z malo lova, poleg tega pa je spolna zrelost nastopila mnogo prej kot na področjih z malo lova. Ubijanje živali torej ne vodi do zmanjšanja števila živali, temveč ravno nasprotno.
A. Kutin še piše: »Drugič – količina hrane ne vpliva na število medvedov. Trditev, da lovci s krmišči namerno večajo število živali zato, da jih lahko nato streljajo, ne drži. Raziskovalci biotehniške fakultete so namreč primerjali reprodukcijsko število medvedov v italijanskem Trentinu, kjer ni krmišč (…) in v Sloveniji – izkazalo se je, da niti stopnja rodnosti niti smrtnost živali nista povezani s količino hrane, ki jo imajo živali na voljo.« Zanimivo je, kaj je v upravnem sporu I-U-2541/2018 v zvezi z odstrelom medvedov navajala vlada. Pravi, da je povečevanje številčnosti medveda in zgoščevanje populacije posledica nepravilnega in prekomernega krmljenja rjavega medveda, ker to neposredno vpliva na ugodnejše razmere za njegovo razmnoževanje.
Ekologi vedo, da ima narava v sebi vse mehanizme, da uravnava število živali na nekem področju, zaradi česar je jasno, da je lov škodljiv in da uničuje naravno ravnovesje. Čemu potem služi lov?
Dejstvo je, da je umor živali nasilno dejanje. Zato je tudi lovski poboj medvedov in drugih čutečih bitij nasilno dejanje, ukaz države za njihov poboj pa je vsaj napeljevanje k nasilju. To pa je v nasprotju s 63. členom ustave, po katerem je protiustavno vsako spodbujanje k nasilju. Jasno pa je tudi, da je tudi samo nasilje protiustavno, če je že spodbujanje k njemu protiustavno.
__________
Objava: Večer, 15.5.2023.