V Kmečkem glasu (26.4.2023) je bil v rubriki Pisma bralcev objavljen tekst Franca Perka z gornjim naslovom. V njem g. Perko med drugim navaja: »Če bo realizacija vsakoletne odločbe deležna vseh mogočih ovir in nasprotovanj, se bo številčnost rjavih medvedov še naprej nezadržno večala. Če bo rast take kot v obdobju 1998-2019, bomo imeli v Sloveniji leta 2030 namesto želenih 800 že okoli 1500 rjavih medvedov, v letu razogljičenja leta 2050 pa kar 3600.« Dejstvo je, da lovci vsako leto pomorijo veliko število medvedov, pa število kar raste. Zakaj?

Raziskovalci univerze iz Alberte so proučevali vpliv lova na populacijo črnih medvedov. Ugotovili so, da je v populaciji, kjer se je medvede lovilo, odstotek preživetja živali večji kot pa v tisti, kjer jih niso lovili, v lovljeni populaciji je bilo število mladičev na samico večje kot v nelovljeni, pa tudi preživelo jih je več. Da lov povečuje število živali, dokazuje tudi primer rezervata Watchung iz ZDA, kjer je bil lov prepovedan skoraj celo stoletje. Od leta 1993 je lov v rezervatu Watchung dovoljen. V obdobju 1993 – 2001 so lovci v rezervatu ubili ali ranili več kot tisoč jelenov. Leta 1994 je bilo v rezervatu, ki meri 4600 akrov, natanko 139 jelenov, pred začetkom lova pa največ 100. Kako je možno, da je v času lova v samo letih 1993 – 2001 številka narastla na preko sto jelenov? Saj so jih v teh devetih letih vendarle več kot tisoč pobili. Lovci so ubijali predvsem oplojene samice in potem so iz njih potegnili fetus. V prvem letu so ubite samice nosile samo en fetus, kasneje dva ali celo tri. Zakaj se je to zgodilo? Razlog je preprost. Lov je povzročil strah pred izumrtjem vrste. Košute so se odzvale tako, da so rojevale več mladičev. V reviji Journal of Animal Ecology je bila objavljena študija o vplivu lova na število divjih svinj. Glavno spoznanje: Kjer je večji lovski pritisk, je rodnost pri divjih svinjah bistveno višja, kot na področjih, kjer se malo lovi, spolna zrelost divjih svinj je bila bistveno večja, kot na področjih z malo lova, poleg tega pa je spolna zrelost nastopila mnogo prej kot na področjih z malo lova. Ubijanje živali torej ne vodi do zmanjšanja števila živali, temveč ravno nasprotno.

G. Perko pravi, da je Slovenija kulturna krajina in da je zato mesto medvedom samo na določenem delu Slovenije. V zvezi s tem je zanimiv primer švicarskega kantona Ženeva, kjer je lov prepovedan že od leta 1974 in ki je tudi dokaz, da lov ni potreben in da narava lahko zagotavlja naravno ravnotežje. Kanton Ženeva ima 282 km2 in 430.000 prebivalcev, mesto Ženeva samo pa je veliko 159 km2 in ima 186.000 prebivalcev. Kot že navedeno, je bil lov prepovedan 1974, seveda so mu sledili ukrepi varstva narave (obnova nekaterih agrarnih površin) in po tolikih letih nelova ugotavljajo, da je nelov celostno prepričljiv uspeh in ga ima velika večina prebivalstva za absolutno pozitivnega. Narava si je zelo opomogla, flora in favna sta v soglasju. Tudi odškodnine za škodo so primerljive z drugimi kantoni, kjer se izvaja lov. Seveda je kanton Ženeva kulturna krajina (malo območje, kjer je mnogo prebivalcev in veliko mesto, poleg tega je tam še mnogo manjših krajev) in tako demantira tiste, ki trdijo, da naravne zakonitosti v kulturni krajini ne morejo delovati in da je zato potreben lov. Ali v Sloveniji naravne zakonitosti delujejo drugače kot v omenjenem kantonu? V glavnem je Slovenija kulturna krajina, toda ali je tudi kulturna in civilizirana? Ali je del kulture pobijanje nedolžnih čutečih bitij? Ali so del kulture potoki krvi, ki jih po ukazu države prelivajo lovci, ko letno pomorijo kakšnih 100.000 nedolžnih živali.

Dejstvo je, da je umor živali nasilno dejanje. Zato je tudi lovski poboj medvedov in drugih čutečih bitij nasilno dejanje, ukaz države za njihov poboj pa je vsaj napeljevanje k nasilju. To pa je v nasprotju s 63. členom ustave, po katerem je protiustavno vsako spodbujanje k nasilju. Jasno pa je tudi, da je tudi samo nasilje protiustavno, če je že spodbujanje k njemu protiustavno.

_______________

Tekst je bil dne 2.5.2023 poslan Kmečkemu glasu, ki pa ga ni objavil.