Na prvi dan slovenskega predsedovanja svetu EU so si evropski komisarji in slovenski ministri na Brdu pri Kranju na delovnem kosilu za glavno jed lahko privoščili telečji hrbet z medeno omako, mlad pečen krompir z zelišči, karameliziran pastinak in brokoli, za sladico pa so imeli na voljo brdsko čokoladno tortico z domačim malinovim sladoledom. Tudi predjed ni bila od muh: pita z mlado špinačo, skuta in črni tartufi. Ker je država ponudila visokim politikom specialitete, ti verjetno niso imeli razloga za nezadovoljstvo. Vprašanje pa je, ali so bili zadovoljni tudi drugi, npr. narava in živali, kajti velik del gostom ponujene hrane so bila živila živalskega porekla ali so v njih bile sestavine tega izvora!

Vsekakor ni bila zadovoljna narava, kajti živila živalskega izvor so produkt množične živinoreje, za katero je znanstveno dokazano, da je uničujoča, saj zelo onesnažuje vodo, prst in zrak. Ta dejavnost je tudi eden največjih virov škodljivih toplogrednih plinov, če ne celo največji posamični. Neka raziskava pravi, da če bi opustili meso, bi se lahko učinek škodljivih plinov zmanjšal za 73 %. Če bi bili ljudje vegani, bi se lahko globalna raba zemljišč za prehrano zmanjšala za 75 %, pa izhaja iz neke druge raziskave. Vsekakor tudi niso bile zadovoljne živali, ki so morale umreti za obed politikov! Koliko teličkov, torej otrok, je v strahotnih mukah umiralo, ko so jih zaklali, da bi zadostili slo po mesu politikov? Koliko krav je moralo hudo trpeti, da so iz njihovega mleka za politike naredili skuto? Koliko živalske krvi je bilo prelito po nepotrebnem, saj hrana živalskega izvora ni potrebna za življenje ljudi, tako tudi ne za politike? Velja celo nasprotno. Ta hrana je, kar je dokazano, škodljiva za človeka, saj je riziko za mnoge civilizacijske bolezni. Meso in mleko torej ne uničujeta samo živali in narave, temveč tudi človeka.

Kaj lahko pričakujemo od politikov, ki jedo zaklane živalske otroke, torej čuteča bitja? Ali lahko politiki, ki podpirajo trpljenje živali in uničevanje narave, delajo v dobro družbe? V to je dvomiti! Govorijo o dobrobiti živali, po drugi strani pa z milijardnimi subvencijami podpirajo množično živinorejo, ki je eden izmed virov zla na tem svetu? Namesto da bi bili vzor ljudem in bi bili z dejanji proti mučenju in ubijanju živali, uničevanju narave ter podnebnim spremembam, z uživanjem hrane živalskega izvora vse to podpirajo in tako delujejo ne samo proti živalim in naravi, temveč tudi proti družbi – množična živinoreja namreč uničuje praktično vse dele družbe. Ali politikom ustrezata nasilje in uničevanje? Ali politika mogoče namenoma deluje v smeri uničevanja in nasilja?

Politična elita je na kosilu na Brdu dokazala, da ji ni mar za živali, naravo in podnebje. Pa tudi za zdravje ljudi ne. Čeprav mnogi iz te elite govorijo v prid živalim, naravi in podnebju, so njihova dejanja bolj ali manj nasprotna temu. Toda tudi politike se prepozna po dejanjih in ne besedah. Kar seješ, to žanješ!

Objava: Ona, 13.7.2021 in Večer, 16.7.2021.

_________

Odziv Mitje Gobca iz Ptuja:

Krvav obed na Brdu

Odgovarjam gospodu Vladu Beganu iz Šmarij pri Jelšah: Vaš zapis v Večeru, prej je bil objavljen že v Delu, ima nenavadno vsebino. V evoluciji človeške vrste so naši predniki tisočletja pili materino mleko in kasneje, ko so udomačili živali, tudi živalsko. Iz zgodovine tudi vemo, da so naši predniki v skupinah ubijali ma­mute – za meso seveda. Tisti ob morjih pa kite. Mamuti so že izumrli, kiti so pa zelo blizu izumrtju. Oboji so bili in so rastlinojedci. Torej se je homo sapiens ohranil do današnjih dni zato, ker uživa mleko in živalsko meso. Prav zaradi tega še nismo izumrli!

Kar zadeva vašo zaskrbljenost zaradi kosila evropskih politikov na Brdu, niste bili čisto jasni. Ne poznam vašega odnosa do politikov. Po vašem mnenju je živalska hrana zanje škodljiva. Jaz mislim, da je za­nje primerna, ker ne maram politikov.

Niste pa omenili ne medvedov in vol­kov, ki nas Slovence ogrožajo še bolj kot aktualna politika. Sam sem že jedel med­vedji zrezek in je prav imeniten.

Gospod Began. Če imate kakršne koli korenine v Srbiji, vam sporočam, da B v cirilici pomeni V. Torej bi se mirno lahko preimenovali v g. Vlado Vegan.

Objava: Ona, 27.7.2021.

_________

Moj odgovor Mitji Gobcu:

Krvav obed na Brdu
V Oni, 27. julija 2021, je bil objavljen odziv g. Gobca na moje besedilo Krvav obed na Brdu. V njem je g. Gobec navedel nekaj zanimivih stvari. Res je, da so ljudje tudi v preteklosti pili kravje mleko, kar delajo še sedaj, vendar to ni bilo potrebno niti prej in ni potrebno niti sedaj. Še več, mle­ko je za ljudi škodljivo, saj je rizični fak­tor za mnoge civilizacijske bolezni, poleg tega pa je živinoreja uničujoča do narave in živali. Ali je uničevanje narave in živa­li v koristi človeštva? Tudi ubijanje živali za prehrano ni bilo nikoli potrebno, saj je narava dala človeku odlično rastlinsko hrano, ki je zadovoljila in tudi sedaj zado­voljuje potrebe človeka glede prehrane. Da pa človek ni izumrl, ker je pil mleko in jedel meso, kot piše g. Gobec, je trditev, za katero ne stoji noben dokaz.

Glede politi­kov Brdu pa je treba reči, da so s tem, ko so jedli živila živalskega porekla, zasadi­li nož v srce živali in narave. Vedo, kako škodljiva je živinoreja, pa kljub temu uži­vajo sadove te uničujoče dejavnosti! Kak­šen zgled so potem ljudem?

Glede med­vedov pa je treba navesti, da medved in volk ne ogrožata človeka, temveč je ravno obratno: lovci na veliko morijo medvede in volkove.

Objava: Ona, 3.8.2021.

_________

Odziv Mije Aužner:

Krvav obed na Brdu

Pozdravljeni, rada bi napisala samo to, naj nas vegetarijanci in vegani, tu mislim tudi na g. Vlada Begana iz Šmarja, ne posiljujejo več s to odlično rastlinsko hrano. Vsak naj presodi sam, kaj bo jedel in pil. Če njim paše pasenje po tra­vi, naj se pasejo še naprej. Človek že od pamtiveka je meso in pije mleko in tako bo ostalo še naprej.

Hvala lepa! Lep pozdrav!

Objava: Ona, 10.8.2021.

__________

Odziv Mire Štraus iz Maribora

Krvav obed na Brdu 4

Pišete, da človek že od pamtiveka je meso in pije mleko. Da, res je bilo tako. Nekoč. Ampak takrat ni bilo posekanih na milijone hektarjev gozdov izključno za pridelavo krme za živino, namesto da bi se pridelovala neživinska hrana za ljudi. Se kdaj vprašate, ali ni morda med drugim tudi to vzrok za vremenske spremembe? Vedno manj gozdov, vedno več orkanskih vetrov? Meso in mleko sta bila v davnini nekaj povsem drugega kot danes. Morda poznate kmeta, ki vam proda meso, mleko in druga živalska živila brez dodatkov? Potem imate srečo. Danes se živini dodajajo antibiotiki, hormoni in druga »zdravila« in razna sredstva za hitrejšo rast in večjo proizvodnjo mleka. Ne samo na farmah, tudi na manjših kmetijah. Vse to z mesom in drugimi živalskimi proizvodi vnašate v svoja telesa. Zakaj je iz leta v leto več genetskih bolezni, alergij, zlasti med otroki, celo novorojenci?

Živite morda v bližini kmetije, kjer vzrejajo govedo? Jaz živim. In pogosto se mi naježi koža, ko slišim mukanje in jok krav, ko jim takoj po začetku laktacije odvzamejo teličke. Mleko teče, kaj naredijo s telički, nočem niti razmišljati. Krave pa mukajo in jokajo, ker so jim ukradli otroke. Tudi nekoč so telice odpeljali, ampak so jih pustili pri mamah tik do konca laktacije. Pozanimajte se v mesnicah in mlekarnah, kako ogromne količine mesa in mleka hranijo v skladiščih, ker je vsega preveč. Kapital pač prevlada.

Pa še to. Vegetarijanci in vegani se ne pasemo po travi. Jemo zdravo in polnovredno hrano. Stročnice so bogat vir beljakovin. Kaj vi ne jeste krompirja, so-late, kumar, paradižnika, zeljnic? Ne razumem, zakaj je treba nekaterim vrstam kruha dodajati sirotko. Veliko bolj okusen in rahel je kruh z dodanim krompir¬

jem. In iz stročnic se lahko spečejo zelo okusni polpeti.

Polagam vam na srce, da razmislite o tem, predvsem zaradi prihodnjih generacij, ki naj bi živele na zdravem planetu in ostale zdrave.

Objava: Ona, 17.8.2021.

__________

Moj odziv na prispevka Mije Aužner in Mire Štraus

Krvav obed na Brdu 5

Na moj zapis o obedu na Brdu sta se oglasili tudi ga. Aužner (Ona, 10. 8. 2021) in ga. Štraus (Ona, 17. 8. 2021). Ga. Aužner med drugi pravi, da naj vsak presodi, kaj bo jedel in pil. Nesporno je, da lahko vsakdo v okviru svobodne volje je in pije, kar hoče. Toda obstaja še drug vidik glede tega, in sicer kaj se z živili živalskega izvora povzroča živalim, naravi in tudi človeku. Bilanca tega pa je skrajno porazna, kar je razvidno tudi iz podnebnih sprememb, uničene narave, trpljenja živali in bolezni ljudi. Zato način prehranjevanja ni samo osebna izbira, temveč tudi dejanje družbene odgovornosti. Ne nazadnje nima nihče pravice škoditi drugim ne glede na obliko življenja!

Ga. Aužner, enako kot ga. Štraus, meni, da človek že od pamtiveka je meso in pije mleko. Mogoče, toda, kaj je to pamtivek? Nekaj tisoč let nazaj, nekaj deset tisoč leta nazaj …? Če gledamo biblijo, potem je človek začel jesti meso šele po vesoljnem potopu pred nekaj tisoč leti – do takrat pa je jedel samo rastlinsko hrano.

Ga. Štraus meni, da sta bila meso in mleko v davnini nekaj povsem drugega kot danes. Ob tem bi bilo treba reči, da je tudi takrat žival, ki so jo umorili zaradi mesa, umirala v hudem trpljenju, kot se to dogaja še danes. Res pa je, da so posledice živinoreje danes mnogo hujše, kot so bile leta nazaj. Če človek ne bi jedel mesa in pil mleka, kje bi bil? Blizu raja ali blizu pekla, kot je sedaj? Kot kažejo najnovejša dognanja, se peklu niti ne more več izogniti. In kakšna je vloga živinoreje pri človekovi poti v pekel? Kar seješ, to žanješ!

Objava: Ona, 24.8.2021.

___________

Odziv Mire Štraus

Krvavi obed na Brdu 6

Spoštovani gospod Began! Vidim, da ste me napačno razumeli. Moj prispevek je bil odgovor ge. Aužner, kar sem tudi napisala v zadevi e-sporočila, kar pa ni bilo objavljeno. Misel, da je človek že od pamtiveka jedel meso, ni moje mnenje, povzela sem samo mnenje ge. Aužner. Iz vsega ostalega v mojem prispevku pa je, upam, razumljeno, da sem zagovornica zaščite živali, vsa moja družina se, razen enega člana, prehranjuje vegansko. Morda se kdaj srečamo na vegi festu v Ljubljani, letošnjega sem žal zamudila.

Objava: Ona, 31.8.2021.

_____________

Odziv univ. dipl. ing. agr. Jožefa Škofa iz Ljubljane

Krvavi obed na Brdu 7

Kaj o krivem obedu na Brdu porečejo psi­hiatri, psihologi, zdravniki, nutricionisti, veterinarji, prehranski znanstveniki in kaj večina Slovenk in Slovencev? Po poroča­nju novinarjev in udeležencev so bili go­stje iz EU nadvse navdušeni nad postrežbo s prehrano kot pristno izvozno, okusno, značilno za slovensko kulinariko, ki slovi širom Evrope. Kot strela iz jasnega pa je o tej prehrani objavljena vest, da so bili gostje krvavega obeda na Brdu. S to popotnico so se vračali na svoja delovna mesta v EU.

Kako je ta popotnica odjeknila ne le v njihovih vrstah, marveč tudi med evrop­skimi prebivalci? V kakšno deželo so priš­li, na katero stopnjo civilizacije, in to v 21. stoletju.

Kaj so jedli naši predniki? S pomočjo najsodobnejše tehnike so italijanski razi­skovalci odkrili vsebino želodca 5000 let stare mumije, da sta zadnja dva obroka tega »ledenega človeka« bila z mesa divje koze. Človek je bil kar nekaj sto let lovec in se je prehranjeval z mesom, šele bistveno pozneje je postal poljedelec.

Hipokrat, eden najpomembnejših zdravnikov starih Grkov iz 460-377 pr. n. št., je uporabljal fermentirano kozje mle­ko, zlasti sirotko, za zdravljenje tudi naj­težjih bolezni, tudi rakavih. Paracelsus, 1493-1541, znanstvenik in zdravnik, je znanstveno dokazal veliko zdravilno vrednost fermentiranega kozjega mleka, zlasti sirotke. Po podatkih FAO se dve tretjini človeštva prehranjuje s kozjim mlekom in mesom. Zdravljenje z njima je najbolj uveljavljeno v državah Severne Amerike. Ministrstva za kmetijstvo in mi­nistrstva za zdravje snujejo kozje farme za oskrbo v prehrani onkoloških bolnišnic.

Rezultati, neštetokrat objavljeni, ostaja­jo neizpodbitni. Ozdravljeni bolniki za­pustijo bolnišnico v 30 odstotkih prej od drugih bolnikov. Odpuščeni bolniki se ne vračajo na ponovno zdravljenje. Stroški za zdravljenje onkoloških bolnikov so za 30 odstotkov nižji.

Človeški in živalski rod živi v simbiozi in sožitju, že odkar obstaja svet. Drug brez drugega sploh ne bi obstajala. Posebne skrbi so potrebne prosto ži­veče živali, zlasti divje. Ko doživljajo in doživijo starost, so onemogle, utrujene, bolne. Zadnji trenutki njihovega življenja se končujejo v trpljenju in hudih mukah. Prav človeški rod je poklican zato, da jim olajša ali prepreči trpljenje pred smrtjo.

Podobno se dogaja tudi pri rejnih živalih, ki so bolne ali poškodovane. Vsakemu živemu bitju je dolžan človek olajšati in preprečiti trpljenje tudi s pomočjo usmr­titve, toda na kar najbolj human način. Za bolne, tako prostoživeče kot rejne, imamo posebne službe, veterinarske in lovske, ki presodijo, do kod lahko seže zdravljenje in kdaj in pod kakšnimi pogoji je pomoč do smrti potrebna za preprečitev nev­zdržnih muk.

Da je smrt od lakote zdaleč najstraš­nejša oblika prenehanja življenja, nam pričajo prizori in opisi iz zgodovine. Eno najstarejših opozoril o lakoti najdemo v tuji literaturi. Besede faraona Tsortrusa, ki segajo v čas 4000 let pr. n. št. Našli so jih v egipčanski grobnici v prvem Nilovem ka­taraktu. »Žalujem, žalujem na svojem viso­kem prestolu zaradi nesreče, ker Nil ni že sedem let poplavil, zrnje je lahko, manjka pridelkov in vseh vrst živil. Sosed je začel krasti sosedu, ljudje bi radi pohiteli, pa ne morejo hoditi. Otrok joče, mladi in stari se komaj vlečejo. Duše jim blodijo, noge jim klecajo in se vlečejo za njimi po tleh, a roke jim počivajo na prsih. Na stežaj so odprte zakladnice žit. Namesto njih je zrak.«

Ruska Novogradska kronika iz prve polovice 11. stoletja opisuje tudi tole: »Oh bratje, takrat je bila stiska, otroke so dajali v suženjstvo. Izkopali so skupni grob in ga do vrha napolnili z mrliči. Oh to je bila groza. Trupla na trgu, trupla na ulici, psi se niso mogli najesti ljudi. Starši so proda­jali otroke, zlasti deklice, in ubijali novo­rojenčke. Lačni tatovi v zaporih so divje napadli in jih žrli napol žive.« Podatki iz 60. let prejšnjega stoletja prikazujejo, da je v Latinski Ameriki vsak drugi otrok do 6. leta umrl od lakote.

Gospe in gospodje, zoo dušebrižnih, streznite se.

Objava: Ona, 7.9.2021.

________

Moj odgovor g. Jožefu Škofu

Krvavi obed na Brdu 8

Na moj tekst Krvavi obed na Brdu se je v Oni (7.9.2021) odzval tudi g. Jožef Škof. V svojem odzivu med drugim navaja, da človeški in živalski rod živita v simbiozi in sožitju, že odkar obstaja svet. Ali to drži? Da bi bile krute farme in klavnice ter potoki krvi, ki izvirajo iz njih, izraz simbioze in sožitja med ljudmi in živalmi, bi bilo absurdno. Človek si je podjarmil živali in jih kruto izkorišča, kar seveda ni nobeno sožitje, temveč krvav sužnjelastniški odnos. Smiselno to seveda velja tudi za lov.

Škof omenja tudi lakoto. »Če na zemlji, kjer bi lahko pridelali sto gramov proteinov, pripravljenih za človeško prehrano, najprej vzgojimo rastlinsko krmo, s katero nato krmimo govedo do zakola, na koncu iz vse te zemlje, krme in truda dobimo le štiri grame proteinov živalskega izvora. Verjetno se boste strinjali, da je taka izguba gromozanska,« je v zvezi z živinorejo na spletni strani Financ zapisal prof. Valentinčič iz ljubljanske ekonomske fakultete. Brez živinoreje bi lahko torej z lahkoto nahranili vse ljudi na svetu. In to po vsej verjetnosti z ekstenzivnim kmetijstvom. In še nekaj dejstev. Ena izmed zadnjih raziskav (revija Science) razkriva, da sta mesna in mlečna industrija odgovorni za 60 odstotkov vseh škodljivih plinov. Neka druga raziskava (univerza v Oxfordu) pa pravi, da če bi opustili meso, bi se lahko učinek škodljivih plinov zmanjšal za kar 73 odstotkov. Če bi bili vsi ljudje vegani, bi se lahko globalna raba zemljišč za prehrano zmanjšala za 75 odstotkov, še menijo raziskovalci v Oxfordu.

Gospe in gospodje, zagovorniki živinoreje, streznite se, če nekoliko priredim besede g. Škofa. V svoje dobro in dobro vseh živih bitij. To velja tudi za politike, ki imajo v rokah škarje in platno in kljub dokazano zelo škodljivi živinoreji še naprej dopuščajo uničevanje narave in podnebja ter seveda nedolžnih živali, ki močno trpijo in umirajo v hudih mukah. Kot da bi hoteli, da svet propade! Komu služijo?

Pa še nekaj: ali se ni koronavirus pojavil na tržnici v Wuhanu, kjer so prodajali žive in mrtve živali, torej v živinorejskem »lokalu«?

Objava: Ona, 14.9.2021.

______________________________

Odziv Toneta Račkega iz Ljubljane

Krvavi obred na Brdu 9

Z Vladom Beganom in njegovim zavzemanjem za pravice živali se lahko le strinjam. Ne strinjam pa se z načinom, kako to počne. Moti me njegova zagrizenost, ki včasih že meji na fanatizem. V zadnjem članku je navedel stvarne razloge za svoje prizadevanje, vedno pa ni tako. Prizadevanja za dobrobit živali bodo lahko uspešna samo, če bodo temeljila na stvarni podlagi. Najprej je treba priznati biološko dejstvo, da je človek vsejed, tako kot tudi njegov najbližji sorodnik v naravi šimpanz. Živa bitja so se pač razvila v rastlinojede, mesojede in vsejede. Človek pa zaradi svojega razuma in samozavedanja lahko preseže svoje biološke danosti. Lahko se odloči in postane rastlinojed. Striktno vegetarijanstvo je bilo v preteklosti vedno povezano s kakim kultom ah religijo. Tudi sodobni vegetarijanci in vegani pogosto nastopajo kot sekta. Drugo, česar bi se morali borbeni vegani zavedati, je, da mesojeda bitja niso okrutna, ampak samo lačna. Ker se sam ukvarjam z umetnostjo, lahko povem, da je nemogoče naslikati sliko, ki bi kazala, kako srnica trpi, ko jo napade krdelo volkov, ne da bi bila kič. Seveda srnica čuti bolečino in panični strah pred smrtjo, taka slika pa je kljub temu kič, ker je pristranska in laže. Postavi se na stran srnice in objokuje njeno trpljenje, povsem ravnodušna pa je do usode volka, ki bi trpel lakoto, če ne bi požrl srnice. Pravzaprav bi bilo trpljenje lačnega volka celo bolj potrebno usmiljenja, ker je dolgotrajno in tudi vodi v smrt, srnica pa trpi le nekaj trenutkov. Slika pa bi bila lažniva zato, ker ne priznava naravnih zakonov prehranjevalne verige. Življenje srnice je skoraj nesmiselno, če je nič ne poje.

Šele ko priznamo ta dejstva, se lahko iskreno zavzemamo za dobrobit rejnih živali. Sodobna pridelava hrane je postala izrojena, ko je prevzela industrijske načine pridelave. Ta zahteva nenehno rast proizvodnje in dobičkov, ideal pa ji je čim večji dobiček ob čim manjšem vložku. Tako smo dobili plantaže monokultur in rejo čim več živali na čim manjšem prostoru. Tragedija teh živali ni v tem, da so ubita in pojedena, ampak je vse njihovo življenje eno samo trpljenje. Tu borce za pravice živali razumem in jih podpiram. Seveda je rešitev ene ali nekaj živali hvalevredno dejanje, a bi se bilo treba zavedati, da je sam problem ostal tak, kot je bil. S takimi akcijami naredimo največ zase, za svoje dobro počutje.

Problem je širši in bi ga bilo treba tako tudi reševati. Sodobna pridelava hrane je neločljivo povezana s potrošniško družbo in kapitalizmom. Dokler bo prevladovala potrošniška miselnost, bo cvetela tudi množična proizvodnja čim cenejših proizvodov. Za dosego teh ciljev pa se kapital ne bo odrekel uničevanju narave ne zasužnjevanju živali ne ljudi.

Beganu bi pa priporočil, naj se odloči, ali bo propagiral rastlinsko prehranjevanje ali se zavzemal za pravice živali. Oboje ni tako zelo povezano, kot se mu zdi.

Objava: Ona, 28.9.2021.

________________________

Moj odgovor Tonetu Račkemu

Krvavi obred na Brdu 10

Na moj tekst Krvav obred na Brdu se je odzval tudi g. Rački. Med drugim pravi: »Prizadevanja za dobrobit živali bodo lahko uspešna samo, če bodo temeljila na stvarni podlagi. Najprej je treba priznati biološko dejstvo, da je človek vsejed …« Če bi bil človek res biološko vsejed, potem ni jasno, zakaj obstajajo bolezni, ki jih povzročajo živila živalskega porekla? Res je, da lahko človek trenutno tehnično je vse, toda ali ni to zloraba svobodne volje, ki ima lahko za posledico bolezni?

G. Rački piše: »Striktno vegetarijanstvo je bilo v preteklosti vedno povezano s kakim kultom ah religijo. Tudi sodobni vegetarijanci in vegani pogosto nastopajo kot sekta«. Na žalost mnogi vegetarijance in vegane res smatrajo kot sekto. Ali je borba proti trpljenju in ubijanju živali nekaj slabega? Če ne, zakaj potem slabšalni prizvok v obliki besede sekta? Jasno je tudi, da je bilo vegetarijanstvo mnogokrat povezano z religijo, saj je Bog dejal Ne ubijaj, torej ne ubijaj niti živali, iz česar izhaja zapoved, da se ne uživa mesa.

G. Rački pravi tudi: »Življenje srnice je skoraj nesmiselno, če je nič ne poje«. Ali bi narava ustvarila srno z namenom, da bi bila plen volka? Če bilo tako, se srna ne bi borila za svoje življenje, temveč bi se lepo pustila volku, da jo poje. Pa ni tako! Torej mora biti vzrok za to nekje drugje. Vprašanje ob tem je tudi, ali je to naravni zakon prehranjevalne verige ali trenutno stanje? Zanimivo razmišlja Teofil iz Antiohije (2. st.): »Divje živali so dobile imena po svoji divji naravi in niso bile že od vsega začetka tako ustvarjene, temveč so jih take naredili grešni ljudje. Ko je človek skrenil s poti, so mu sledile tudi one … Ko pa se bo človek povrnil svoji naravi primernemu sobivanju in ne bo več počel hudobij, bodo tudi one ponovno postale prvobitna prijazna bitja.«

»Tragedija teh živali ni v tem, da so ubita in pojedena, ampak je vse njihovo življenje eno samo trpljenje,« meni g. Rački. Ali ne bodo mnogi, ki bodo pogledali v klavnico, videli žalostne dogodke? Strah pred kruto smrtjo, borba za življenje, potoki krvi, mesarje s krvavimi noži: ali so to veseli ali žalostni dogodki? Ali ni klavnica višek tragedije za živali?

Še nekaj o zagrizenost oz. fanatizmu, ki ju omenja g. Rački. Če se nekdo trudi dosledno boriti za živali, je seveda to za mnoge moteče. Za katere? Toda, ali lahko sploh gre za nestrpnost, v kolikor je z zagrizenostjo oz. fanatizmom mišljeno ravno to, če je ta borba neosebna, na ravni splošnega, in ni napad na konkretno osebo? In še nekaj o stvarni podlagi: mnogokrat danes resnica, jutri pa zmota!

Ob koncu mi g. Rački priporoča, da se naj odločim, ali bom propagiral rastlinsko prehrano ali se zavzemal za pravice živali, kajti oboje ni tako zelo povezano. Menim, da je oboje zelo povezano, da pa je borba za živali širša kot samo zavzemanje za rastlinsko prehrano. Kajti živali ne trpijo samo zaradi človekove prehrane, temveč tudi pri lovu, poskusih na živali, raznih prireditvah …

Objava: Ona, 5.10.2021.

_______________

Odziv Toneta Račkega, Ona

Krvavi obred na Brdu 11

Gospod Began me je v svojem odgovoru na moje pismo res razočaral. Omenil sem sekte, da bi poudaril po mojem pretirano gorečnost g. Begana in drugih veganskih aktivistov. V svojem odgovoru pa je razkril, da gre v njegovem primeru res za religi­ozno sekto, saj razgrne svoje nazore, ki so povsem skregani s sodobnim posvetnim pogledom na človeka in naravo.

Kot je za gorečneža značilno, ga zanima­jo samo tista dejstva, ki potrjujejo njegova prepričanja. Tako ugotavlja, da človek ne more biti po naravi vsejed, saj sicer ne bi zboleval zaradi bolezni, ki jih povzročajo ži­vila živalskega izvora. Spregleda pa, da lah­ko zbolevamo tudi zaradi hrane rastlinske­ga izvora. Predvsem pa vzrok za te bolezni ni meso kot tako, ampak prenažiranje in neuravnoteženo prehranjevanje. Plemena, ki so lovci in meso uživajo zgolj občasno, teh bolezni ne poznajo.

Sklicuje se na Božjo zapoved: »Ne ubijaj! Torej ne ubijaj niti živali, iz česar izhaja za­poved, da se ne uživa meso.« To je popol­noma samovoljna interpretacija, če ima v mislih biblijske zapovedi. Zapoved Ne ubi­jaj je prvotno namreč pomenila ne ubij so­narodnjaka, Izraelca. Ta Bog je bil plemen­ski bog, bog Izraelcev in zapovedi so veljale samo zanje, za univerzalne jih naredi šele krščanstvo. Navsezadnje pa ta bog zahteva tudi klavne daritve. Jeruzalemski tempelj je bil v bistvu klavnica in mesarija. Na žrtveniku so darovali le košček živali, ostalo so prodali. To je bil eden od tempeljskih dohodkov. Popolno zanikanje sodobnih spo­znanj biologije pokaže, ko pravi, da srnica ne bi bežala, če bi jo narava namenila za hrano volku. Narava ničesar ne namenja, v naravi vlada dinamika samoohranjevanja. Preživijo samo zdrave, dovolj hitre in pre­vidne srnice, pa tudi samo zdravi, hitri in prebrisani volkovi. Srnico lahko poje kate­rikoli mesojedec ali pa črvi, če pogine sama od sebe. Višek zanikanja sodobnega znanja pa pokaže, ko citira teologa iz 2. stoletja, ki v svoji preproščini pravi, da so živali posta­le mesojede šele po vzoru človeka, »take so jih naredili grešni ljudje«. Danes je splošno sprejeto dejstvo, da so na Zemlji mesojede živali živele milijone let, preden se je poja­vil človek.

Sedaj ko se je tako razkril, bi g. Beganu priporočil, naj se le zavzema za pravice ži­vali in veganstvo, samo naj pošteno pove, da je to njegovo versko poslanstvo, ne pa da misijonari iz zasede v laičnem, nekonfesio­nalnem mediju.

Objava: Ona, 12.10.2021.

_____________

Moj odgovor T. Račkemu

Krvavi obred na Brdu 12

Na moj zadnji zapis v Oni se je odzval g. T. Rački. Nekaj njegovih razmišljanj bom osvetlil s svojega zornega kota. G. Rački piše: »Spregleda pa, da lah­ko zbolevamo tudi zaradi hrane rastlinske­ga izvora. Predvsem pa vzrok za te bolezni ni meso kot tako, ampak prenažiranje in neuravnoteženo prehranjevanje.« Da bi človek zbolel zaradi hrane rastlinskega izvora, je sicer mogoče, vendar pa samo takrat, ko je človek to hrano zastrupil s pesticidi ali čim drugim oz. je rastlinsko hrano uporabil nepravilno, npr. da je jedel samo grozdje … Ker rastlinska hrana sama po sebi ni škodljiva, človek zaradi te hrane po naravi stvari ne more zboleti. Drugače pa je z živili živalskega izvora, kajti ta so sama po sebi škodljiva, kar dokazuje na desetine raznih znanstvenih študij.

V zvezi z Božjo zapovedjo Ne ubijaj je potrebno reči, da iz nje jasno izhaja, da se nikogar ne ubija, torej niti ne so­narodnjaka, tujca ali žival. Če bi bilo drugače, bi se zapoved tudi glasila drugače. Judi so imeli nalogo, da Božje zapovedi ponesejo po vsem svetu, kar pomeni, da so univerzalne, vendar svoje naloge niso izpolnili in zato je to pač naloga kristjanov. Da Bog zahteva klavne daritve, piše v bibliji, toda to so vanjo vnesli razni teologi in z Bogom nima nobene zaveze, saj bi sicer bil Bog sam s seboj v nasprotju. Takratni klor je rad jedel meso in je zato uživanje mesa prikazoval kot Božjo voljo ter v tem smislu ponaredil biblijo. In ne samo v tem pogledu.

G. Rački tudi piše: »Danes je splošno sprejeto dejstvo, da so na Zemlji mesojede živali živele milijone let, preden se je poja­vil človek.« Mesojede živali živijo že dolgo, vendar pa to ne pomeni, da so one od začetka ubijale druge živali za hrano – so namreč mrhovinarji, ki pojedo trupla naravno umrlih živali in tako očistijo okolje. Tudi sedaj so te živali po svoji biti mrhovinarji, ki pa jih je človek spremenil v ubijalce. Človek ima namreč »sposobnost« vplivanja na vedenje živali, kar je imelo za posledico udomačitev »divjih« živali in še kaj drugega. Kar pa je bil to nasilen poseg v bit živali in narave, je šlo za »greh«. Ali niso posledice tega »greha« sedaj vidne praktično na vsakem koraku? Po zakonu narave lahko do naravne smrti živijo vsa bitja – ker pa človek nasilno posega v ta zakon ter ubija živali in ljudi, je prišlo do tega, da so še živali postale nasilne ter ubijajo druge živali in tudi ljudi.

Objava: Ona, 26.10.2021.