V reviji AURA št. 84 (septem­ber 1996) je bil objavljen članek z naslovom Krivoverstvo in in­kvizicija, v katerem je avtorica prikazala zgodovinski razvoj he­rezij in inkvizicije. Na koncu pa je zapisala, citiram: »Videti je, da se boj med dogmo in antidogmo ne bo nikoli končal, saj smo ravno v tem, sprememb pol­nem obdobju, priče toliko ‘here­zijam’. Le da nas ne sežigajo na grmadah …« Res je, da versko drugače mislečih ne sežigajo na grmadah, vendar pa inkvizicija ne miruje, pravzaprav je zopet na pohodu. Prilagodila se je so­dobnemu času; to pomeni, da so njene metode bolj premišljene in očem javnosti bolj skrite. Med srednjeveško inkvizicijo so bili osumljenci (versko drugače mi­sleči) postavljeni pred posebno sodišče (inkvizicija), tam so jih obravnavali po določenem postopku, da so dobili, kar so želeli.• Zdajšnja inkvizicija deluje bi­stveno bolj prefinjeno. Opustila je institucionalno obliko in tiste, ki jih je osumila krivoverska, obsodi, ne da bi jim zagotovila proces. Sodbo nato sama ure­sniči ali pa jo opravijo (pasivno ali aktivno) njej poslušne organi­zacije (tudi države). Veliko tako imenovanih »krivovercev« zdaj ob velikem razmahu različnih pravic, med katerimi je zelo po­membna pravica do verske svo­bode, nima najosnovnejše pravi­ce, to je pravice do drugačnosti (verske drugačnosti), ki jo tako ali drugače predpisujejo ustave vseh razvitih držav.

Da pa ne ostanem samo pri splošnem, bom navedel nekaj primerov. V Nemčiji, kjer naj bi bila po ustavi zagotovljena ver­ska svoboda vsem državljanom, se stopnjuje gonja proti pripadni­kom verske skupnosti Univer­zalno življenje. To gonjo uresni­čuje ena izmed institucionalnih cerkva in se kaže različno. Tako je npr. vzgojiteljica Univerzal­nega življenja izgubila službo, ker je krajevni župnik izjavil, da je pripadnica Univerzalnega živ­ljenja; župniki pozivajo svojce pripadnikov Univerzalnega živ­ljenja, da naj z njimi pretrgajo stike ali jih celo ščuvajo proti njim; pripadnikom Univerzal­nega življenja grozijo s smrtjo; na hiši prakristjana se je pojavilo geslo Univerzalno življenje ven; pripadnico Univerzalnega življe­nja, ki je delila letake, so ozmer­jali in ji rekli, da mora zopet priti Hitler in počistiti s prakristjani in drugo. Vendar pa niso preganjani samo pripadniki Uni­verzalnega življenja, tako se godi tudi drugim. Verska skupnost Huterjev se je celo izselila iz Nemčije, ker jo je Cerkev tako zelo napadala. Ni mi znano, da bi v navedenih primerih država zavarovala versko drugače misle­če. Če tega ni storila, ali se ni s tem postavila na stran inkvizicije in proti svojim državljanom? Se zopet dogajajo stvari, ki so se dogajale v času nacizma, ko je bila verska skupnost Judov obso­jena na uničenje? Najskrajnejši primer inkvizicije, ki sem ga za­znal v javnosti, pa se je zgodil leta 1995. Verski voditelj ene iz­med največjih verskih skupnosti je govoril o pravični vojni in pri tem med drugim dejal, da je na­povedani vojaški poseg NATA v Bosni zadnja možnost. Ali se ni s tem ta verski voditelj strinjal s smrtjo mnogih ljudi (seveda ver­sko drugače mislečih), saj je zna­no, da je kmalu po tem govoru res vojaško posredovala medna­rodna organizacija v Bosni in da je bilo potem veliko žrtev. Mnogi se niti niso mogli braniti.

Kakšna bo naslednja poteza inkvizicije?

Objava: Aura, oktober-november 1996.

___________
• Ta stavek se je v poslanem tekstu glasil: “V času srednjeveške inkvizicije so bili osumljenci (versko drugače misleči) postavljeni pred posebno sodišče (inkvizicija), kjer je bil voden določen postopek, ki je pripeljal do nekega rezultata.” V objavljenem tekstu so ga na Auri spremenili.