Dober pogled! Menda ne skozi merek na puški (2)

V prilogi Večera v Soboto (9.11.2019) je bil objavljen intervju z Ladom Bradačem, predsednikom Lovske zveze Slovenije. Ta je v njem dejal, ima lovska zveza do nezakonitega lova ničelno toleranco. Če se z lovom uravnava naravno ravnovesje, kot to trdijo lovci, zakaj bi bil potem krivolov sporen? Ali tudi ta ne pomeni uravnavanja naravnega ravnovesja? Mogoče gre krivolov lovski zvezi v nos zato, ker potem ostane manj lovskega užitka za lovce. Ker pač pri trpljenju živali uživajo krivolovci in ne mnogi »pravi« lovci. L. Bradač je še dejal: »Če je parkljarjev v gozdu premalo ali jih ni, bo pa pogosteje plenil med domačo živino. (…) In lovci zelo dobro vidimo, da je srnjadi vse manj.« Zakaj je srnjadi vse manj? Zato ker jih na veliko pobijajo ravno lovci. Ti v zadnjem času namreč praktično vsako leto v povprečju pomorijo kakšnih 30.000 srn. Verjetno se številka s strani lovcev pobitih parkljarjev v samostojni Sloveniji že bliža številki milijon. Zato je neverjetno, ko L. Bradač pravi, da letos v številnih loviščih lovci ugotavljajo, da je srnjadi manj in da ne vedo, zakaj. Morda je kriv šakal, morda volk, morda gre za bolezen, ki je še niso odkrili, še pravi. Seveda so krivi drugi, lovci, ki pobijejo več 10.000 srn letno, pa so brezmadežni. Sicer pa lovci vsako leto pomorijo kakšnih 100.000 živali in s tem povzročajo potoke krvi nedolžnih živali. Če ne bi bilo lova, bi zveri imele svojo naravno hrano, to je mrhovino, in ne bi napadale domačih niti drugih živali. Zveri namreč čistijo naravo, kar pa jim preprečujejo lovci, ki mrhovine ne pustijo v naravi. Potem ni čudno, da volkovi napadajo domače živali, saj so te zanje lahek plen. Zato so tudi lovci odgovorni za škode, ki jih povzročijo zveri na domačih živalih.

L. Bradač je tudi dejal, da lovska puška ni iztrebila nobene živalske vrste v Sloveniji. Je pa v samostojni Sloveniji pobila na milijone prostoživečih živali ter slovenske gozdove in polja spremenila v mučilnico za živali. In seveda v raj za sproščanje lovskega sla po ubijanju. Podobno kot je klavnica za domače živali.

Nadalje je L. Bradač dejal: »In naloga vseh – strokovnjakov, politike, Lovske zveze Slovenije … – je, da pozivamo k strpnemu ravnanju in umirjamo skrajneže. Tako tiste, ki bi vse pobili, kot one, ki bi radi, da se nobena žival ne ustreli.« Tudi tukaj je dobro vidna sprevrženost lovcev, ki tiste, ki se borijo za življenje živali, označujejo za skrajneže. Kdo je skrajnež: tisti, ki mori živa bitja ali tisti, ki se bori za njihova življenja? Ali ni vrednota življenje? Če je vrednota življenje, je jasno, da so skrajneži lovci, ki na vsakem koraku uničujejo to vrednoto. Lovci s svojim pobijanjem živali dokazujejo, da častijo smrt in ne življenje. L. Bradač kot visok državni uslužbenec verjetno pozna ustavo, ki v 63. členu jasno določa, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju. Če je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju, je jasno, da je tudi samo nasilje protiustavno. In to vsakršno. Kako potem lahko sploh obstaja lov, ki je skrajno nasilje?

L. Bradač še pravi: »Vseskozi govorim, da lahko upravljamo s populacijami prostoživečih živali le na podlagi znanstvenih metod.« Znanost dokazuje, da lahko narava sama uravnava naravno ravnovesje in da lov poveča število živali, saj se vrsta pred grožnjo uničenja brani s povečano rodnostjo. Če bi se uporabila ta spoznanja, bi lov seveda odpadel. To pa ni v interesu lovcev, zato se znanosti bolj ali manj izogibajo.

Objava: Večer, 16.11.2019.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*