Dan slovenske hrane (2)

16. novembra je bil dan slovenske hrane. Glavni namen razglasitve dneva slovenske hrane je, po besedah Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, tudi ohranjanje čistega in zdravega okolja ter ohranjanje podeželja. Ali slovenska hrana res skrbi za ohranjanje čistega in zdravega okolja? To bi lahko rekli deloma zgolj za eko hrano rastlinskega izvora, ne pa tudi za hrano živalskega izvora. Množična živinoreja, njen proizvod pa so meso, mleko in jajca ter izdelki iz njih, je namreč za okolje izjemno neprijazna. Zelo namreč onesnažuje tla, vodo, zrak in rastline. Ena izmed zadnjih raziskav (revija Science) razkriva, da sta mesna in mlečna industrija odgovorni za 60 odstotkov vseh škodljivih plinov. Neka druga raziskava (univerza v Oxfordu) pa pravi, da če bi opustili meso, bi se lahko učinek škodljivih plinov zmanjšal za kar 73 odstotkov. Če bi bili vsi ljudje vegani, bi se lahko globalna raba zemljišč za prehrano zmanjšala za 75 odstotkov, še menijo raziskovalci v Oxfordu. »Če na zemlji, kjer bi lahko pridelali sto gramov proteinov, pripravljenih za človeško prehrano, najprej vzgojimo rastlinsko krmo, s katero nato krmimo govedo do zakola, na koncu iz vse te zemlje, krme in truda dobimo le štiri grame proteinov živalskega izvora. Verjetno se boste strinjali, da je taka izguba gromozanska. Najmanjša izguba je pri jajcih, a tudi tam je kar 40-odstotna,« je na spletni strani Financ zapisal prof. Valentinčič iz Ekonomske fakultete v Ljubljani. Zapisal je še, da bi lahko v Sloveniji vsako leto s prehodom na veganstvo prihranili oz. ustvarili za nekaj manj kot 1,5 milijarde evrov vrednosti. Ob vsem navedenem je zadeva zelo jasna. Živinoreja je izjemno škodljiva, in to ne samo za naravo, temveč tudi za živali – med drugim vsako leto namreč po svetu desetine milijard živali po velikem mučenju na farmah umre grozljive smrti. Ali je uničevanje narave in morjenje živali etično in del kulture? Podnebne spremembe, ki prehajajo v podnebne katastrofe, so žetev človeštva, ki je s svojim uničevanjem živali in narave postavilo vzroke za te katastrofe. Kar seješ, to žanješ! In država: namesto da bi podpirala vegansko prehrano, v besedah in celo s subvencijami podpira uničujočo živinorejo. V škodo celotne družbe in narave. Komu služi država? Uničevalnim lobijem?

V okviru dneva slovenske hrane se odvija tudi tradicionalni slovenski zajtrk. Po priporočilih države je tradicionalni slovenski zajtrk sestavljen iz masla, mleka, medu, kruha in jabolka. Ta zajtrk naj bi bil po mnenju države zdrav. Ali je res tako? Ali je mleko zdravo? Ali je lahko zdravo nekaj, kar je pridobljeno z mučenjem krav? Le-te so namreč stroji za pridobivanje mleka in njihovo življenje je eno samo trpljenje! Kmalu po rojstvu se materi kravi odvzame mladiča, tako da je mleko namenjeno samo za ljudi, pri čemer mladič dobi praktično ničvreden nadomestek. Ali si je mogoče zamisliti trpljenje krave, ki sicer svojega otroka prepozna med stotinami drugih teličkov, in njenega ločenega otroka? Človek kravi ukrade njenega otroka zato, da si prisvoji nekaj, kar ne potrebuje, ni njegovo in je še nezdravo. Mnoge raziskave namreč ugotavljajo, da je mleko škodljivo za zdravje ljudi, saj je povezano z mnogimi zdravstvenimi težavami. Mleko lahko slabo vpliva na holesterol, kosti in prostato, lahko povzroča akne in alergije … Če je nekaj škodljivo za zdravje ljudi, ali je potem zdravo? Po zakonu pa je vsakdo dolžan skrbeti za svoje zdravje. Ali skrbi, če uživa mleko, ki je škodljivo? Ali je tisto, kar uničuje živali in naravo zdravo?

Ali politiki in razni strokovnjaki, ki propagirajo mleko, ne napeljujejo k mučenju živali, uničevanju okolja, podnebnim spremembam in boleznim ljudi?

Objava: Nedeljski, 28.11.2018.

Print Friendly, PDF & Email

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*