V članku z gornjim naslovom (Objektiv, 22.9.2018) je Iztok Simoniti navajal, da je krščanstvo antisemitsko, da je genocid nad judi rezultat krščanstva, da krščanstvo uničuje, vse kar vanjo ne sodi, da ideja krščanskega miru zahteva smrt vseh njegovih sovražnikov … Če bi g. Simoniti namesto besede krščanstvo uporabil besedo katolištvo, bi temu lahko pritrdil, ne morem pa tega storiti, ker uporablja besedo krščanstvo. To pa zato, ker je krščanstvo povsem nekaj drugega kot katolištvo. Zakaj?

Dogodki v zvezi z Jezusom, judi, Jahvejem … so popisani v bibliji in drugih spisih. V njih so tudi besede, ki naj bi jih izrekli Bog, Jezus, preroki … Biblija velja po katoliškem nauku za božjo besedo in naj bi torej izražala resnico. Ali je to res?

Nekaj dejstev v zvezi z biblijo. Hieronim je leta 383 dobil od papeža Damaza I. naročilo za izdelavo enotnega latinskega biblijskega teksta. Ko je pripravljal enoten tekst, je zapisal, da se niti dve besedili v daljših delih ne ujemata in da obstaja prav toliko variant kot prepisov. Opozarjal je, da je »komajda najti resnico« tam, kjer se eno besedilo razlikuje od drugega. Nova zaveza obstaja v nič manj kot 800 evangelijskih rokopisih iz obdobja od 2. do 13. stoletja. Število odstopanj in različnosti v približno 1500 bolj ali manj ohranjenih besedilih je enormno. Ne obstaja noben rokopis, ki bi se ujemal z drugim. Teologi naštevajo 50.000 do 100.000 variant. Znanih je 4680 grških rokopisov nove zaveze, od katerih ni dveh točno enakih besedil. Kljub temu katoliška cerkev trdi, da je biblija resnična Božja beseda. In še Hieronim: »Če se najde samo eden…, ki me ne bo takoj, ko bo vzel ta zvezek [biblijo] v roko…, na ves glas označil za ponarejevalca in verskega skrunilca, ker sem si drznil v starih knjigah marsikaj pridati, spremeniti ali izboljšati.« Hieronim je namreč spremenil evangelije na približno 3500 mestih. Še nekaj mnenj teologov. Teolog Jülicher: »Dejstvo, da je besedilo novega testamenta v tem obdobju svojega razvoja pretrpelo težke spremembe, delno pravo podivjanost, lahko zanika samo nevednost.« Teologa Hoskyns in Daveyl: »Originalno besedilo vedno bolj izginja; opazimo vedno več novih protislovij med rokopisi različnih izročil in poskusimo jih izenačiti: rezultat je kaos.« In še danski verski zgodovinar: »Najprej so popravljali rokopise evangelijev z izpuščanjem in vrivki, da bi jih s tem med sabo uskladili. Ko so na tak način sestavili uporabno besedilo, so celotno cerkveno umetnost interpretacije uporabili za harmonizacijo, s katero so pridobili en sam evangelij.« Ali je glede na navedeno celotna biblija resnična Božja beseda? Jasno je, da ne.. Kljub ponarejanju pa je v bibliji mnogo mest, ki niso ponarejena, npr. 10 Božjih zapovedi, Jezusov Govor na gori in mnoge druge njegove izjave, mnoge izjave prerokov …

Zato je mogoče, da so Jezusovi morilski ukazi, kot to piše g. Simoniti, res njegovi ukazi in da kler Jezusu teh ukazov ni podtaknil. Toda glede na Jezusovo življenje in njegov nauk, predvsem Govor na gori ter na mnoge druge izjave to ni mogoče. Spomnimo se samo njegovih besed, da je treba ljubiti sovražnike in da kdor prime za meč, bo z mečem pokončan. In tudi tega, da se je pustil prijeti judovski množici, kar ga je potem stalo življenja. Lahko bi se branil, lahko bi svojega Očeta zaprosil za vojsko angelov, ki bi ga obranila, pa tega ni storil, saj je bil nenasilen. Če bi Jezus res izdajal morilske ukaze, bi jih v smislu lastnih besed o tem, da ljudi spozna po dejanjih, tudi sam izvršil. Torej bi sam pobijal, pa o tem ni nobenega poročila. Ali pa bi ustanovil svojo vojsko in bi »besno uničeval drugačne«, kot to piše g. Simoniti. Pa o tem ni sledu. Če bi Jezus res izdajal morilske ukaze, bi kršil zapoved svojega očeta, Boga Stvarnika Ne ubijaj. In bi bil »največji« grešnik. Pa mu judovski kler ni mogel dokazati niti enega greha. Jezus je bil absolutni pacifist in ne tisti, ki bi izdajal morilske ukaze ali besno uničeval drugačne. Koliko judov bi še obstajalo, če bi res bil ubijalec? Koliko judov bi še obstajalo, če bi bil morilec še njegov oče, torej Bog Stvarnik, tudi za katerega g. Simoniti trdi, da je »besno uničeval drugačne«. Ustvariš ljudi, potem pa jih uničuješ. Ali ne bi bilo to patološko? Bog kot psihopat? Absurdno! Za dobrega analitika je zadeva jasna: morilski ukazi in drugo nasilje, ki se pripisuje Jezusu in njegovemu očetu, Bogu Stvarniku, je podtaknjeno s strani takratnega judovskega in kasnejšega biblijskega klera ali drugih. Drugačne razlage za mnoge ni. Zato je navedba g. Simonitija: »Up pobožnih, da je politikantski kler podtaknil Jezusu morilske ukaze, je neumnost,« vsaj zame zmota. Iz navedenega pa tudi izhaja, da krščanstvo nima nič skupnega z ubijanjem in drugim nasiljem, ki veje iz biblije in katerega je polna zgodovina in o katerem govori tudi g. Simoniti. To vse je delo katolikov, protestantov, pravoslavcev … ne pa kristjanov. Ti so tisti, ki sledijo pacifistu Jezusu, katoliki pa so tisti, ki sledijo papežu. Katolik ni kristjan pa tudi če se sam tako imenuje ali ga imenuje kdo drug. Važna so namreč dejanja v smislu Jezusovega nauka. Samo to lahko nekoga označi za kristjana in ne npr. samoimenovanje.

»Ni problem bog, ampak kler …« pravi g. Simoniti. Če je temu tako, zanj torej niso problem umori, morilski ukazi in nasilje, ki po njegovem mnenju prihajajo do Boga. Ali vse to podpira? Zanimivo je tudi, da je g. Simoniti za reformatorja Frančiška. Ali je torej za nekoga, ki je prikrival pedofilijo (verjetno to še vedno počne), ki podpira vojne, ki je proti človekovim pravicam in demokraciji, ki noče spremeniti nasilnih delov biblije pa bi jih lahko, saj je absolutni vodja cerkve (zoper njegovo sodbo, odlok ali odločbo ni pritožbe ne priziva) … Lahko bi zamenjal ves kler, ki se mu upira, pa tega ne stori. Zakaj vsega tega ne stori, če je reformator?
In za konec. G. Simoniti je zapisal: »Te moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi jim jaz (in Oče – op. a.) zakraljeval, pa pripeljite sèm in jih pobijte pred menoj« ( Lk 19, 27). V Matejevem evangeliju v isti priliki o tem piše: »Neuporabnega služabnika pa vrzite ven v najzunanjejšo temo. Tam bo jok in škripanje z zobmi.« (Mt 25,30). Torej čisto nekaj drugega! Ali je Bog Luki o isti zadevi rekel eno, Mateju pa nekaj drugega? Pa še iz apokrifnega spisa v isti priliki: »In nekoristnega hlapca vrzite ven v zunanjo temo; zakaj to je delež, ki si ga je izbral.« (Jezusov evangelij. Kaj je bilo pred 2000 leti). Zaključek je jasen.

Dne 1.10.2018 je bil tekst poslan Dnevniku, vendar ga ta še ni objavil.