Ali je državno financiranje Rimskokatoliške cerkve v skladu z ustavo?

V javnosti poteka polemika o financiranju Rimskokatoliške cerkve v Sloveniji. Ta je predstavila svoj predlog, kako naj bi bilo urejeno njeno financiranje oz. kateri bi bili viri za njen gmotni temelj (verski sklad, versko-kulturni davek …). Sprva je potrebno ugotoviti, da država že financira RKC in ji je tako v letu 1994 nakazala približno 571 milijonov tolarjev. Od tega je bilo recimo Teološki fakulteti nakazanih 75,013 milijona tolarjev, prispevki za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje duhovnikov in redovnikov so državo stali 140 milijonov tolarjev, za restavriranje in obnovo 95 sakralnih objektov RKC je bilo porabljenih 142 milijonov tolarjev itd … Nesporno je, da so bila RKC ta sredstva nakazana iz državnega proračuna, saj recimo v gradivu Mešane krovne komisije Rimskokatoliške cerkve in Vlade RS z naslovom “Pregled položaja Rimskokatoliške cerkve v Republiki Sloveniji danes” iz junija 1995, med drugim jasno piše, da je recimo pomoč RKC, ko ji država povrne vse stroške delodajalca za pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, sestavni del državnega proračuna.

Kaj pa se sploh lahko financira iz državnega proračuna? Odgovor na to vprašanje se nahaja v 146. členu ustave. Tu je zapisano:” Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in z drugimi obveznimi dajatvami ter s prihodki od lastnega premoženja. …”. Torej, iz državnega proračuna se lahko financira samo uresničevanje nalog države. Ker gre pomoč RKC iz proračuna, je pomoč RKC očitno naloga države. Kje v ustavi pa piše, da je pomoč RKC naloga države? Če to ne piše, potem financiranje RKC ne more biti državna naloga. To vse jasno izhaja iz 7. člena ustave, kjer je navedeno, da so država in verske skupnosti ločene. Država ne more (in seveda ne sme) financirati nekaj, od česar je ločena. To seveda velja tudi za razmerje med državo in RKC, saj 7. člen ustave velja tudi za razmerje med državo in RKC. Ali pa mogoče ne? Če ne, ali so potem vse verske skupnosti enakopravne? Če država financira RKC, pomeni to med drugim tudi to, da država financira tudi širjenje katoliške vere. Kje v ustavi pa piše, da je širjenje vere državna naloga? Ali ni vera zasebna zadeva vsakega posameznika? In če to drži, ali ni tudi širjenje vere zasebna zadeva? Samo mimogrede, v letu 1994 je država namenila za socialno varnost duhovnikov in redovnikov RKC, kot sem že navedel, približno 140 milijonov tolarjev, v letošnjem proračunu pa je kot pomoč vsem verskim skupnostim namenjeno 1,6 milijona tolarjev. Ali je tukaj z vidika ustavne enakopravnosti med verskimi skupnostmi, ne upoštevajoč načela o ločitvi države in verskih skupnosti, vse v redu?

Postavlja se vprašanje, čigava sredstva je država dala RKC? Odgovor je jasen. To so sredstva vseh davkoplačevalcev oz. državljanov Republike Slovenije. Torej, vsi davkoplačevalci oz. državljani financiramo RKC, pa če smo njeni člani oz. verniki ali pa ne. Ne diši to po prisili? Tako financirajo RKC tudi verniki drugih verskih skupnosti, ki z njo nimajo ničesar. RKC širi torej svojo vero tudi z delom vernikov drugih verskih skupnosti, saj je znano, da denar predstavlja minulo delo ljudi. Ali so verniki tistih verskih skupnosti, katere niso dobile iz proračuna nobenih sredstev, sami pa so preko proračuna financirali RKC, v enakopravnem položaju z verniki RKC, ki niso financirali teh verskih skupnosti, širjenje njihove vere pa je bilo financirano iz sredstev nevernikov RKC? Neenakopravnost je očitna. In ne samo to. Ta denar je bil delno uporabljen tudi direktno proti njim. Tako je v intervjuju v Auri št. 67/95 eden izmed profesorjev Teološke fakultete, profesorji te fakultete pa so plačani iz državnega proračuna, na vprašanje novinarja ali v Sloveniji obstajajo sekte, odgovoril, da so v Sloveniji samo tri prave verske skupnosti, med katerimi je tudi RKC, vsem ostalim verskim skupnostim pa je podelil izraz takoimenovane verske skupnosti, ki štejejo po 10 ali 20 članov. Profesor torej govori o verskih skupnostih prve in druge kategorije. Posledično temu pa očitno obstajajo tudi verniki prve in druge kategorije, saj je verska skupnost, samo eden izmed pripomočkov za izpovedovanje vere. Ali niso na ta način nekatere verske skupnosti in s tem njihovi verniki diskriminirani? V ustavi za takšno delitev ni nobene podlage, saj ustava ne pozna pojma takoimenovane verske skupnosti; razen tega pa članstvo oz. neko določeno število članov sploh ni pogoj za ustanovitev niti za obstoj verske skupnosti. Ce je prišlo do diskriminacije, ali je bila ta storjena tudi z državnim denarjem oz. ali zanjo odgovarja tudi država, saj je to naredil član njene institucije – znano namreč je, da je Teološka fakulteta del državne univerze, torej so tudi profesorji te fakultete “državni uslužbenci”.

V časopisu DE (dne 12.10.1995) je slovenski metropolit izjavil: “Cerkev pa je vedno grešna in stalno potrebna očiščevanja, in sicer tako duhovniki kot laiki.” Torej, če je Rimskokatoliška cerkev vedno grešna ali je tudi, ob predpostavki, da je katoliška vera del RKC, vera, ki jo RKC širi, grešna? In če je temu tako, kaj v tem kontekstu pomeni državno financiranje RKC? Ali tudi država s financiranjem RKC pomaga k širjenju grešnega? Npr. s financiranjem prevoda Biblije (7,3 milijona tolarjev). Ali se sme denar davkoplačevalcev porabiti za pomoč pri širjenju grešnega ali izključno za širjenje resnice?

V časopisu Delo (dne 24.7.1995) pa je bilo mogoče v članku “Papež govori o pravični vojni” prebrati, da je papež v nekem govoru v dolini Aoste dejal, da je napovedana intervencija Nata v Bosni zadnja možnost. Govoril je tudi o pravični vojni in o pravici do obrambe. Nemški časopis Abendzeitung (24.7.1995) je istočasno poročal, da je papež pozval k vojni. Kmalu zatem je prišlo do intervencije sil Nata v Bosni, malo pred tem pa do napada hrvaških sil na Krajino. Z državnim financiranjem RKC torej vsi davkoplačevalci, tudi neverniki RKC, podpiramo (prostovoljno?) organizacijo, katere najvišji predstavnik poziva k vojni. In kaj pravi o tem ustava? V 63. členu jasno piše: “Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni.” V 17. členu pa piše: “Človekovo življenje je nedotakljivo”. Ali ti ustavni določili za državo oz. njene organe ne veljata?

Ali je torej državno financiranje RKC v skladu z ustavo?

RKC in seveda vse druge verske skupnosti naj kot pravne osebe civilnega prava same financirajo svoj obstoj in širjenje svoje vere. Država mora zagotoviti samo popolno svobodo delovanja verskih skupnosti, seveda v okviru postavljenega pravnega reda. In nič drugega. Edino takšen način je pravičen, pravičnost pa je eden izmed osnovnih temeljev katoliške vere. Ali pa mogoče ni več? Seveda lahko RKC nastopa v javnosti, lahko javno širi svojo vero, vendar naj to sama plača, saj je javno širjenje vere še vedno zasebna zadeva RKC; s tem namreč, ko se vera širi javno, to širjenje ni državna zadeva, da bi jo plačali vsi davkoplačevalci. Javno oz. javnost namreč ni mogoče enačiti z državnim (državnimi nalogami).

Ali se je kdo že vprašal, zakaj ne financira delovanja RKC v Sloveniji Vatikan, saj je znano, da je to ena najbogatejših držav na svetu?

Objava: Sobotna priloga Dela, november 1995.

Share This Post

Komentar prispevka

Blue Captcha Image
Osveži

*