Svet za odziv na sovražni govor
Mirovni inštitut, Metelkova 6, 1000 Ljubljana

13.6.2015

Zadeva: sovražni govor v bibliji

 

Spoštovani!

1. Na vas se obračamo s pobudo, da ugotovite, da biblija v mnogih delih vsebuje sovražni govor.

2. Med drugim ste obravnavali članek Pavla Ferluge Antisemitizem kot dogma in zanj zapisali: »Ocenjujemo, da sestavek Pavla Ferluge ustreza definiciji sovražnega govora, kot ga opredeljuje Svet Evrope, saj javno širi, spodbuja in opravičuje sovraštvo, ki temelji na nestrpnosti do manjšinske verske skupnosti.«

3. Ukvarjali ste se tudi s spletno stranjo 24kul.si, katere ustanovitelj je pater dr. Tadej Strehovec, vidni član katoliške cerkve in generalni tajnik Slovenske škofovske konference ter tudi predsednik Komisije Pravičnost in mir pri tej konferenci. Zato je mogoče reči, da je omenjena spletna stran v bistvu izraz katoliškega nauka in njene ideologije, kajti težko bi si bilo zamisliti duhovnika Tadeja Strehovca, da deluje proti nauku lastne cerkve. Če bi to delal, bi bil že zdavnaj zamenjan in ne na zelo visokem položaju v hierarhiji katoliške cerkve. V zvezi s spletno stranjo 24kul.si ste v svojem mnenju zapisali: »Besedila objavljena na spletni strani 24kul.si torej promovirajo legitimnost neenakopravnosti, neenakega obravnavanja, diskriminacije in izključevanja; uperjena so proti dvema depriviligiranima, marginaliziranima, ranljivima družbenima skupinama, ki nista na položaju družbene moči; družbeni položaj odgovorne osebe nosilca besedil pa je ugleden položaj družbene moči. Svet zato ocenjuje, da temeljna sporočila, ki jih generirajo besedila, objavljena na omenjeni spletni strani, ustrezajo kriterijem definicije sovražnega govora Sveta Evrope. Svet z zaskrbljenostjo ugotavlja, da bi sporočila, ki jih tovrstna besedila reproducirajo, posredno lahko privedla do nestrpnih in nasilnih dejanj nad ranljivimi skupinami, ki jih besedila obravnavajo.«

4. Še hujši primer kot sta primera iz druge in tretje točke je cerkvena biblija.

5. Biblija vsekakor vsebuje nekatera zelo pozitivna in visoko etična načela, na primer Deset Božjih zapovedi, Jezusov Govor na gori, izjave nekaterih prerokov stare zaveze, vendar pa je v njej veliko zelo hude nemorale, nasilja, vključno z ubijanjem ljudi. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih in verujočih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, smrtne kazni za mnoge moralne prekrške, grozljive metode ubijanja in podobno. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo človeka in druga živa bitja. Da je to delo še vedno v »prometu«, je po svoje neverjetno. Eden izmed vzrokov za to je, da večina ljudi sploh ne ve, kakšne okrutne predpise vsebujejo deli biblije, predvsem stara zaveza. Po drugi strani pa je razlog v tem, da so se mnogi od mladih nog navadili na prikazovanje zločinov, kot da so po volji Boga. Otroci se, ne samo pri verouku, temveč tudi drugje, indoktrinirajo s spornimi biblijskimi deli. Nasilna biblijska ideologija je odgovorna za krvavo cerkveno zgodovino, ki šteje stotine milijard ubitih in mučenih živih bitij, od tega desetine, mogoče celo stotine milijonov ljudi.
Gre za izjemno nemoralne, surove, k nasilju, uničevanju, morjenju in ubijanju spodbujajoče vsebine. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu in k vojni. Vse te vsebine lahko škodujejo zdravemu moralnemu razvoju otrok in mladostnikov, vzbujajo surove instinkte, brezčutno, do usode in trpljenja drugih otopelo mišljenje ali ga intenzivirajo. Bralci, zlasti mladina, so lahko zaradi sprejemanja negativnih biblijskih sporočil zapeljani k nasilju, zločinom ali drugim kaznivim ravnanjem, ker se jim zdi takšno ravnanje sprejemljivo, zgledno, čudovito in vredno posnemanja. Negativni biblijski deli lahko spodbujajo tudi rasno in drugo sovraštvo, saj z vplivanjem na strasti zbujajo sovražen odnos do oseb, ki pripadajo drugim rasam, delom prebivalstva ali narodom in so tako primerni, da pripravijo ugodna tla za sovraštvo, kampanje ali celo konkretne izgrede proti drugačnim, torej tistim, ki niso na »liniji« katoliške cerkve. Seveda te vsebine poveličujejo tudi vojne, kot že navedeno, saj gre tudi za prikaze množičnih umorov, ki so privlačni za mnoge, predvsem mladino, ki mnogokrat meni, da je to nesporno in da so po volji Boga. Gre za socialno etične dezorientacije, gre za situacije, kjer je človek postavljen v položaj objekta, saj je na nivoju, ki nima povezave s človekom in njegovim dostojanstvom. Tukaj gre za razna pohabljenja, grozote, scene mučenja in drugo. Pri vsem tem gre za kriminalna, okrutna, smrtno nevarna ravnanja, ki so v nasprotju s človekovim dostojanstvom in ki lahko bistveno odstopajo od ciljev vzgoje, ki so v pluralni družbi zapisani predvsem v ustavi, zlasti človekovo dostojanstvo, in v drugih ustavnih pravicah, pa tudi v pedagoških spoznanjih in vrednostnih merilih, ki se ujemajo z ustavo in o katerih obstaja konsenz v družbi. V mnogih primerih naj bi bog dal neke vrste generalno pooblastilo za smrtne obsodbe nad tistimi, ki ne sodijo v krog izbrancev.1
Katoliška cerkev je v preteklosti preganjala jude in vzpostavila pogoje za pregon judov s strani drugih. Adolf Hitler je v zvezi s tem dejal: »Delam samo to, kar že tisoč petsto let dela cerkev, vsekakor temeljiteje«. In še: »Tako sem danes prepričan, da ravnam v smislu vsemogočnega Stvarnika: s tem, ko se obranim judov, se bojujem za Gospodovo delo«,2 je še dejal katolik Adolf Hitler, ki ga katoliška cerkev ni izključila oziroma izobčila iz svojih vrst, čeprav je pobil milijone ljudi. Očitno pregon judov in pobijanje ljudi ni zločin po katoliškem nauku. »Stroga dolžnost vesti vsakega kristjana je zatirati izrojeno judovstvo«, je v 20. stoletju izjavil škof Göllner iz Linza.3
V demokratični družbi se lahko upošteva samo tisti verski nauk, ki je vreden spoštovanja in ne krši človekovih pravic. Katoliški nauk temu v mnogih delih ne odgovarja. Po presoji zgodovinarja Karlheinza Deschnerja na svetu ni organizacije, ki bi bila »v antiki, vključno s srednjim in novim vekom ter posebno v 20-tem stoletju tako obremenjena z zločini, kot krščanska cerkev, prav posebno rimsko-katoliška cerkev«.4 Ta zgodovinar tudi pravi, da nihče pred Stalinom in Hitlerjem ni tako zaničeval človeškega življenje kot cerkev, in to oznanjal, kot da je po »božji volji« ter da mora biti posebno veselje stoletja plavati v krvi človeštva, lagati, ponarejati in varati ter klicati aleluja.5 In nekdanji jezuit grof Hoensbroch ugotavlja: »Papeži so bili stoletja na vrhu morilskega in krvavega sistema, ki je poklal več ljudi, povzročil več kulturnih in socialnih pustošenj kot katerakoli vojna, kot katerakoli epidemija, v imenu Boga in v imenu Jezusa Kristusa.« Lord Acton, katoliški zgodovinar: »Papeži niso bili samo morilci velikega stila, temveč so umor naredili tudi za pravno načelo krščanske cerkve in pogoj za odrešitev.«6

6. Kot že navedeno, je biblija prepredena z do ljudi sovražnimi napotki. Tako lahko v njej beremo tudi naslednje:
 – Čarovnice ne puščaj pri življenju. (2 Mz 22,17)
 – Če kdo prešuštvuje z ženo svojega bližnjega, naj bosta oba usmrčena, prešuštnik in prešuštnica. (3 Mz 20,10)
 – Če kdo leži z ženo svojega očeta, s tem odgrne nagoto svojega očeta; naj bosta oba usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,11)
 – Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,13)
 – Če kdo leži s svojo snaho, naj bosta oba usmrčena; ravnala sta sprevrženo; njuna kri pade nanju. (3 Mz 20,12)
 – Če si kdo vzame ženo in še njeno mater, je to krvoskrunstvo; njega in njiju naj sežgejo v ognju, da ne bo krvoskrunstva med vami. (3 Mz 20,14)
 – Če kdo spolno občuje z živaljo, naj bo usmrčen; in žival zakoljite! (3 Mz 20,15)
 – Če se ženska približa kateri koli živali, da bi se z njo parila, ubijte žensko in žival; naj bosta usmrčeni; njuna kri pade nanju! (3 Mz 20,16)
 – Človek pa, ki bi predrzno ravnal, tako da ne bi poslušal duhovnika, ki tam opravlja službo GOSPODU, tvojemu Bogu ali sodnika, ta človek mora umreti. (5 Mz 17,12)
 – Če ima kdo trmoglavega in upornega sina, ki ne posluša ne očetovega ne materinega glasu in ju ne uboga, čeprav ga strahujeta, naj ga oče in mati primeta in peljeta k mestnim starešinam, k vratom njegovega kraja. Rečeta naj starešinam njegovega mesta: »Ta najin sin je trmoglav in uporen, ne posluša najinega glasu, požrešen je in pijanec.« Potem naj ga vsi možje njegovega mesta posujejo s kamenjem, da umre. Tako odpravi zlo iz svoje srede! Ves Izrael naj to sliši in se boji. (5 Mz 21,18-21)
 – Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,15)
 – Kdor ugrabi človeka, naj ga je že prodal ali ga najdejo v njegovih rokah, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,16)
 – Kdor preklinja svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo. (2 Mz 21,17)
 – Bog ga je izpeljal iz Egipta; rogove ima kakor bivol. Požira narode, njemu sovražne, drobi jim kosti in jih predira s puščicami. (4 Mz 24,8)
 – GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: »Napadajte Midjánce in jih bijte! Kajti sovražno so ravnali z vami, ko so vas z zvijačo zapeljali v zadevi Báal Peórja in svoje sestre Kozbí, hčere midjánskega kneza, ki je bila ubita na dan nadloge zaradi Peórja.« (4 Mz 25,16-19)
 – S krvjo upijanim svoje puščice in moj meč bo jedel meso: s krvjo pobitih in ujetih, z dolgolasimi glavami sovražnika. (5 Mz 32,42)
 – Rekel jim je: »Tako govori GOSPOD, Izraelov Bog: ›Pripnite si vsak svoj meč k boku, pojdite po taboru sem in tja, od vrat do vrat, in vsak naj ubije svojega brata, prijatelja in soseda!‹« Levijevi sinovi so storili po Mojzesovi besedi in tisti dan je padlo izmed ljudstva približno tri tisoč mož. (2 Mz 32,27-28)
 – Ko se približaš mestu, da bi ga napadel, mu najprej ponudi mir! Če ti odgovori miroljubno in se ti odpre, naj ti bo vse ljudstvo, ki se najde v njem, dolžno opravljati tlako in ti služiti. Če pa ne sklene miru s teboj, ampak se hoče bojevati, ga oblegaj! Ko ti ga GOSPOD, tvoj Bog, da v roke, pobij vse moške v njem z ostrino meča! Le ženske, otroke, živino in vse, kar je v mestu, ves plen v njem zapleni zase in uživaj plen svojih sovražnikov, ki ti ga da GOSPOD, tvoj Bog! Tako stôri z vsemi mesti, ki so zelo daleč od tebe in niso izmed mest tehle narodov! Toda v mestih teh ljudstev, ki ti jih GOSPOD, tvoj Bog, daje kot dedno posest, ne puščaj pri življenju ničesar, kar diha, temveč z zakletvijo popolnoma pokončaj Hetejce, Amoréjce, Kánaance, Perizéjce, Hivéjce in Jebusejce, kakor ti je zapovedal GOSPOD, tvoj Bog, da vas ne naučijo počenjati vseh gnusob, ki so jih počenjali svojim bogovom, da se ne pregrešite proti GOSPODU, svojemu Bogu! (5 Mz 20,10-18)
 – GOSPOD je govoril Mojzesu in rekel: »Maščuj se Midjáncem za Izraelove sinove! Potem boš pridružen svojim ljudem.« Nato je Mojzes govoril ljudstvu in rekel: »Oborožite izmed sebe može za vojsko! Naj gredo nad Midján, da nad njim opravijo GOSPODOVO maščevanje. Po tisoč iz vsakega Izraelovega rodu jih pošljite v vojno!«… Šli so v vojno zoper Midjánce, kakor je GOSPOD zapovedal Mojzesu, in pobili vse moške. Poleg drugih, ki so jih prebodli, so ubili tudi midjánske kralje: Evíja, Rekema, Curja, Hura in Reba, pet midjánskih kraljev. Tudi Bileáma, Beórjevega sina, so ubili z mečem. Izraelovi sinovi so odpeljali midjánske žene in njihove otroke kot ujetnike in vzeli kot plen vso njihovo živino in vse črede in vse imetje. Vsa mesta, kjer so prebivali, in vsa šotorišča so požgali z ognjem. In vzeli so, kar so uropali, in ves plen, ljudi in živino, in pripeljali k Mojzesu in duhovniku Eleazarju in skupnosti Izraelovih sinov ujetnike in plen in vse, kar so uropali, v tabor na Moábskih planjavah ob Jordanu pri Jerihi… Zdaj torej pobijte vse otroke moškega spola; prav tako ubijte vsako žensko, ki je že spoznala moža in ležala z moškim! (4 Mz 31,1-17)
 – In GOSPOD je rekel Mojzesu: »Vzemi vse poglavarje ljudstva in jih daj obesiti na soncu pred GOSPODA, da se njegova jeza umakne od Izraela!« Mojzes je rekel Izraelovim sodnikom: »Vsak naj od svojih mož pobije tiste, ki so se vdali Báal Peórju.« (4 Mz 25,4-5)
 – In glej, prišel je nekdo izmed Izraelovih sinov in je pred očmi Mojzesa in vse skupnosti Izraelovih sinov, ko so ti jokali pri vhodu v shodni šotor, pripeljal Midjánko k svojim bratom. Ko je to videl Pinhás, sin Eleazarja, ki je bil sin duhovnika Arona, se je vzdignil iz srede skupnosti, vzel sulico v roko in šel za Izraelcem v ženski prostor in prebodel oba, Izraelca in žensko, skozi trebuh. In nadloga med Izraelovimi sinovi je prenehala. (4 Mz 25,6-8)
 – Ko je prišel v svojo hišo, je vzel nož, prijel svojo priležnico in jo razrezal, ud za udom, na dvanajst kosov, in jo razposlal po vsem Izraelovem ozemlju. (Sod 19,29)
 – Siserá je peš pribežal do šotora Jaéle, žene Kenéjca Heberja … Jaéla je prišla Siseráju naproti in mu rekla: »Stopi noter, moj gospod! Stopi k meni, nikar se ne boj!«… Potem je Heberjeva žena Jaéla pograbila šotorski klin, vzela kladivo v svojo roko, se mu tiho približala in zabila klin v njegova senca tako, da se je zarinil v zemljo. V trdnem spanju se je stresel in umrl. In glej, ko je Barák še zasledoval Siserája, mu je Jaéla prišla naproti ter mu rekla: »Pridi in pokažem ti moža, ki ga iščeš!« Vstopil je k njej in glej, Siserá je ležal mrtev s klinom v svojih sencih. (Sod 4,17-22)
 – Samarija se bo pokorila, kajti uprla se je svojemu Bogu. Padli bodo pod mečem, njihovi otročiči bodo raztreščeni, njihove spočetnice razparane. (Oz 14,1)
 – Ko je pismo prišlo do njih, so prijeli kraljeve sinove in vseh sedemdeset pomorili. Njihove glave so deli v košare in mu jih poslali v Jezreél. Prišel je odposlanec in mu sporočil, da so prinesli glave kraljevih sinov. On pa je rekel: »Do jutra jih denite v dveh kupih pred mestna vrata!« (2 Kr 10,7-8)
 – Polni so vsakršne krivičnosti, zlobnosti, lakomnosti, hudobije. Zvrhani so nevoščljivosti, ubijanja, prepirljivosti, zvijačnosti, zlohotnosti. Hujskači so, obrekljivci, Bogu sovražni, objestneži, domišljavci, bahači, iznajdljivi v hudobiji, neposlušni staršem, brez pameti, brez zvestobe, brez srca, brez usmiljenja. Čeprav poznajo Božji zakon, po katerem so tisti, ki delajo takšne stvari, vredni smrti, jih ne samo počenjajo, temveč tistim, ki jih delajo, celo pritrjujejo. (Rim 1, 29-32)
 – … Tudi vi ste od lastnih rojakov pretrpeli iste hude reči kakor one od Judov, torej od njih, ki so celo ubili Gospoda Jezusa Kristusa in preroke in preganjali tudi nas. Ti niso Bogu všeč, nasprotniki vseh ljudi so in nam branijo oznanjati poganom, da bi se rešili. Tako so prignali svoje grehe do skrajnosti. Toda jeza nad njimi je že prikipela do vrhunca. (1 Tes 2,14-16)
 – Ti svojeglavci, podobni brezumnim živalim, ki so že po naravi rojene zato, da jih lovijo in pobijajo, pa preklinjajo tisto, česar ne poznajo. Zato jih bo njihova lastna pokvarjenost uničila, za krivičnost pa bodo prejeli plačilo … (2 Pt 2,12-13)7
To je samo nekaj zelo sovražnih in zločinskih citatov iz biblije. Takšnih ali podobnih citatov je v bibliji še mnogo več. Kot za celotno biblijo, tudi zanje velja naslednji napotek biblijskega, torej cerkvenega boga: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« (5 Mz 13,1) Ta navodila je treba torej po nauku katoliške cerkve dobesedno izpolnjevati in ničesar dodati ali odvzeti, saj jih je izrekel cerkveni bog.

7. Biblija v celoti velja še danes
Mnogi menijo, da gre pri »krvavih« biblijskih citatih za besedila iz davnih preteklih časov, ki danes ne veljajo več. Vendar temu ni tako. Kot že navedeno, v sami bibliji piše: »Vso besedo, ki vam jo zapovedujem, vestno izpolnjujte; ničesar ji ne dodajaj in ničesar ji ne odvzemaj!« Poleg tega je 2. vatikanski koncil leta 1965 v svoji dogmatični konstituciji o božjem razodetju8 izjavil naslednje:
»11. Od Boga razodeta resnica, ki jo vsebuje in posreduje sv. pismo, je bila zapisana po navdihnjenju Svetega Duha. Knjige stare in nove zaveze v celoti z vsemi njihovimi deli ima sveta mati Cerkev na temelju apostolskega verovanja za svete in kanonične, in sicer zaradi tega, ker so napisane po navdihnjenju Svetega Duha (…) in imajo torej Boga za avtorja ter so kot takšne izročene Cerkvi. (…) Ker moramo torej vse to, kar trdijo navdihnjeni avtorji ali hagiografi, imeti za trditev Svetega Duha, zato moramo izpovedovati, da svetopisemske knjige zanesljivo, zvesto in brez zmote učijo resnico, ki jo je Bog hotel imeti zaradi našega zveličanja zapisano v sv. pismu.5 Tako je »vse od Boga navdihnjeno pismo koristno za pouk, prepričevanje, za poboljšanje in za vzgojo v pravičnosti, da bi bil božji človek popoln, za vsako dobro delo pripraven. (2 Tim 3, 16.17)«
Seveda tudi veljaven katoliški katekizem potrjuje, da ne gre za neka zgodovinska, neveljavna besedila, temveč gre, seveda po nauku katoliške cerkve, za pravo božjo besedo, ki jo je potrebno tudi zdaj v celoti izpolnjevati. Tako se v katekizmu glasi: »Stara zaveza je nepogrešljiv sestavni del Svetega pisma. Njene knjige so od Boga navdahnjene in ohranjajo trajno vrednost,97saj Stara zaveza ni bila nikoli preklicana.« in: »Kristjani spoštujejo Staro zavezo kot resnično božjo besedo. Cerkev je vedno odločno odklanjala misel o zavračanju Stare zaveze, kakor da bi z nastopom Nove zaveze postala neveljavna in nepotrebna (marcioniti).«9
Biblija, vključno z navedenimi citati, torej v celoti velja še danes. Vsi katoliki so jo po nauku katoliške cerkve dolžni prepoznavati kot božjo besedo in se po njej ravnati v vsakdanjem življenju. Ne samo to, po kanonu 211 Zakonika cerkvenega prava10 so si dolžni prizadevati, da »se bo božje oznanilo odrešenja bolj in bolj širilo med vse ljudi vseh časov in po vseh krajih zemlje.« V kanonu 781 omenjenega zakonika piše: »Ker je celotna Cerkev po svoji naravi misijonarska in je delo evangelizacije treba imeti za temeljno dolžnost božjega ljudstva, naj vsi verniki, zavedajoč se svoje odgovornosti, sprejemajo svoj delež pri misijonskem delu.« Iz kanona 209 zakonika pa izhaja naslednje: »Verniki so dolžni tudi s samim svojim načinom delovanja dolžni ohranjati občestvo s Cerkvijo. Zelo vestno naj izpolnjujejo dolžnosti, ki jih imajo tako do vesoljne kakor do delne Cerkve, kateri po pravnih predpisih pripadajo.« Vse to jasno kaže na dejstvo, da je biblija še vedno v celoti osnova za nauk in delovanje katoliške cerkve in njenih članov v sedanjem času. In ne samo to, po katoliškem nauku je državljan »po vesti dolžan, da ne sledi predpisom državnih oblasti, kadar te določbe nasprotujejo zahtevam nravnega reda, temeljnim pravicam ljudi ali naukom evangelija.«11 Po nauku katoliške cerkve je torej evangelij pred slovensko ustavo, če pride do nasprotja. V evangelij pa sodi tudi stara zaveza, kajti cerkev v dogmatični konstituciji o božjem razodetju govori o enoti obeh zavez, pri čemer je zapisala: »Bog, ki je navdihovalec in avtor obeh zavez, je z modrostjo uredil tako, da se nova zaveza v stari skriva, stara pa v novi odkriva.2 Kajti čeprav je Kristus v svoji krvi ustanovil zavezo (…), so vendar bile knjige stare zaveze v celoti sprejete v evangelijsko oznanilo3 in dobivajo ter razkrivajo polnost svojega pomena v novi zavezi (…), ki jo s svoje strani osvetljujejo in razlagajo.«12 Krvava stara zaveza je torej tudi del evangelijev oziroma evangelijskega oznanila in ima zato prednost pred predpisi državnih oblasti. V Sloveniji ima, seveda po katoliškem nauku, biblijski ukaz: »Kdor udari svojega očeta ali mater, naj bo kaznovan s smrtjo« (2 Mz 21,15) prednost pred določilom 17. člena Ustave, ki določa, da je človekovo življenje nedotakljivo in da v Sloveniji ni smrtne kazni. Kako je to mogoče? Zakaj država ne reagira?

8. Še nekaj sovražnih citatov iz biblije.
O judih:
»Veliko je namreč tudi nepokornih, blebetavcev in sleparjev, posebno med tistimi iz obreze. Tem je treba zapreti usta, saj cele družine spodkopavajo, ko zaradi umazanega dobička učijo, česar ne bi smeli. Eden izmed njih, njihov lastni prerok, je rekel: ‘Krečáni so večni lažnivci, hude zveri, leni trebuhi.’ To pričevanje je resnično. Zato jih ostro pokaraj, da bodo ozdraveli v veri in ne bodo nasedali judovskim bajkam in nauku ljudi, ki resnici obračajo hrbet. Čistim je vse čisto. Omadeževanim in nevernim pa nobena stvar ni čista, ampak sta omadeževana celo njihova um in vest. Izpovedujejo, da Boga poznajo, toda z dejanji ga zanikajo. Gnusni so, neposlušni in nezmožni za kakršno koli dobro delo.« (Tit 1,10-16)
»Tudi vi ste od lastnih rojakov pretrpeli iste hude reči kakor one od Judov, torej od njih, ki so celo ubili Gospoda Jezusa in preroke in preganjali tudi nas. Ti niso Bogu všeč, nasprotniki vseh ljudi so in nam branijo oznanjati poganom, da bi se rešili. Tako so prignali svoje grehe do skrajnosti. Toda jeza nad njimi je že prikipela do vrhunca.« (1 Tes 2)
O ženskah:
Apostol sv. Pavel: »Kakor v vseh Cerkvah svetih naj žene tudi v vaših Cerkvah molčijo. Ni jim namreč dovoljeno govoriti, ampak naj bodo podložne, kakor pravi tudi postava. Če pa se hočejo o čem poučiti, naj doma vprašajo svoje može, ker bi bilo sramotno, če bi žena govorila v Cerkvi.« (1 Kor 14, 34-35)
In še: »Ženska naj se da poučiti tiho in z vso vdanostjo. Ne dovolim pa, da bi ženska poučevala, tudi ne, da bi gospodovala nad moškim. Tiho naj bo.« (1 Tim 2,11-12)
Glede otrok:
»Kdor svojega sina ljubi, ga bo pogosto tepel, da ga bo lahko nazadnje vesel.« (Sir 30,1-2) In še: »Pripogibaj mu tilnik v mladosti, in ga tepi po strani, dokler je majhen, da ne bo trdovraten in ti nepokoren.« (Sir 30,12)
To je zelo izključujoče in sovražno do judov, otrok in žensk ter je še vedno del cerkvenega nauka, ki ga morajo upoštevati in izvrševati vsi katoliki: od papeža do »najmanjšega« laika.
Katoliška cerkev, pa tudi druge cerkve, očitno zagovarjajo in zahtevajo telesno oz. fizično kaznovanje otrok. To pa je v nasprotju s 17. členom Evropske socialne listine, ki prepoveduje telesno kaznovanje otrok.

9. Vsi citati so iz knjige Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana, 1997. Ta knjiga je javno dostopna v knjigarnah in knjižnicah pa tudi na internetu na spletnem naslovu http://www.biblija.net/. Sovražni govor iz biblije je »trajne« narave, torej obstaja že zelo dolgo in še vedno traja, ne gre za enkratni dogodek, temveč je del veljavnega cerkvenega nauka in ideologije, kot že navedeno.

10. Avtorji citatov so pisci biblije. Kdo konkretno je to, nam ni znano, vendar pa to ni niti bistveno, saj se ve, kdo razširja ta besedila. To je katoliška cerkev, poleg nje pa še tudi mnoge druge verske skupnosti, npr. protestanti in drugi, katerih nauk izhaja iz besedil biblije in širijo biblijo oz. tekste, ki so sovražni do mnogih skupin ljudi pa tudi posameznikov.

11. Menimo, da gre v obravnavnem primeru za izrazit sovražni govor in zato predlagamo:
– da pobudo obravnavate
– da celotno biblijo preverite glede sovražnega govora in ne samo citate, ki so navedeni v tej pobudi, kajti v bibliji je še več sovražnega govora, predvsem v stari zavezi in
– da ugotovite, da gre za sovražni govor v smislu definicije sovražnega govora Sveta Evrope in 63. člena slovenske ustave.

12. Če želite, vam lahko pomagamo pri nadaljnji analizi biblije glede sovražnega govora.

13. Predlagamo, da nas obvestite o stališču, ki ga boste zavzeli do pobude.

Hvala in lep pozdrav!

Koalicija za ločitev države in cerkve
Vodja: Herman Graber
Pravni zastopnik: Vlado Began, univ. dipl. prav.

 

___________

1 Besedilo v prvem in drugem odstavku te točke je povzeto in prirejeno po: Sailer, Christian in Hetzl, Gert-Joachim, Bo prišla biblija na indeks mladini nevarnih spisov (Kommt die Bibel auf den Index jugendgefährdender Schrichten?), Marktheidenfeld, 2000, slovenski prevod na http://www.zrtve-cerkve.org/html/biblija_na_indeks.html.
2 http://www.zrtve-cerkve.org/html/cerkev_o_judih.html.
3 http://www.zrtve-cerkve.org/html/cerkev_o_judih.html.
4 http://www.bogastvo-cerkve.org/.
5 Grosse Geister dachten anders, Verlag DAS WORT GmbH, Marktheidenfeld, 2010, str. 55.
6 http://www.zrtve-cerkve.org/html/novice.php?nwoffset=23.
7 Citati so iz knjige Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod, Svetopisemska družba Slovenije, Ljubljana, 1997 (http://www.biblija.net/biblija.cgi). Tudi ostali biblijski citati so iz istega vira, če ni drugače navedeno.
8 Koncilski odloki: 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, Družina, 1995, str. 372 in 372.
9 Katekizem katoliške Cerkve, št. 121 in 123, str. 48.
10 Zakonik cerkvenega prava, Nadškofijski ordinariat, 1983, Ljubljana, str. 115.
11 Katekizem katoliške Cerkve, št. 2242, str. 563.
12 Koncilski odloki: 2. vatikanski vesoljni cerkveni zbor, str. 376

 

Dodatna pobuda Svetu za odziv na sovražni govor glede sovražnega govora v bibliji

Svet za odziv na sovražni govor
Mirovni inštitut, Metelkova 6
1000 Ljubljana

28.7.2015

Zahvaljujemo se vam za vaš odgovor na našo pobudo v zvezi s sovražnim govorom v bibliji.

V svojem odgovoru ste zapisali, da se svet na temeljne tekste posameznih verstev ne bo odzval. Kot razlog za takšno odločitev navajate, da svet nima kapacitet za podrobnejšo obravnavo, poleg tega pa bi morali obravnavati tudi koran in druge religiozne tekste. Med drugim menite tudi, da je bolj produktivno kot ugotavljanje elementov sovražnega govora v starih besedilih naslavljanje sodobne situacije in apropriacije svetih tekstov za vsakokratno izključevanje, predsodke, podrejanje in diskriminacijo določenih skupin.

Spoštujemo vašo odločitev, čeprav nas je nekoliko presenetila. Biblijska stara zaveza je namreč eden najpomembnejših tekstov v zgodovini zahoda in vsebuje mnogo sovražnega govora, kar v bistvu tudi sami na nek način priznavate. Sovražni govor iz biblije je »okužil« družbeno zavest in mnogo sovražnega govora, ki se sedaj pojavlja, ima svoje korenine v bibliji, čeprav se marsikdo tega ne zaveda. Zato bi bila ugotovitev, da biblija vsebuje sovražni govor zelo pozitivna in bi lahko imela močan pozitivni efekt na dogajanje v družbi in v njeni zavesti. Mnogi bi namreč spoznali, kje so korenine sovražnega govora in mogoče bi spremenili svoje obnašanje. Če pa se obravnavajo samo posledice biblijskega sovražnega govora v smislu naslavljanja in apropriacije svetih tekstov za vsakokratno izključevanje, predsodke, podrejanje in diskriminacijo vzroki pa ostanejo nedotaknjeni, je biblija še naprej generator novodobnega sovražnega govora. In ta se bo očitno pojavljal v vedno večjem obsegu, saj se položaj v Sloveniji in seveda tudi drugje vedno bolj zaostruje.

Zelo žalostno je, da so pozivi k ubijanju del veljavnega nauka katoliške cerkve, ki je religija okolja in s strani te cerkve predstavljeni celo kot Božja beseda in volja, ki zavezuje vse katolike. In na takšno sovražno nastrojenost cerkve, ki je pripeljala do velikih grozot, noben državni organ ne reagira. Katoliška cerkev dobesedno poziva na pobijanje vseh ljudi, tudi v Sloveniji, ki storijo prekrške, za katere je cerkev predpisala smrtno kazen. Seveda cerkev sedaj ne upa izvajati pobojev, ker politična situacija tega ne dopušča, vendar pa se stvar hitro lahko spremeni in se zadeve obrnejo.

Kako negativne posledice biblijskega sovražnega govora učinkujejo v sedanjem času, je npr. dobro razvidno iz zelo sovražnega odnosa katoliške cerkve do gejev. Kje je korenina cerkvenega sovraštva do gejev? V bibliji, kjer piše: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,11) To je korenina cerkvenega izključevanja in diskriminacije istospolno orientiranih moških v Sloveniji in drugje, kar se kaže tudi v nepriznavanju nekaterih pravic. In ne samo v tem: tudi v fizičnem smislu, kar je, če se dobro spominjamo, na lastni koži okusil tudi eden izmed članov sveta. Prepričani smo, da je imel fizični napad svoje korenine v biblijskem sovraštvu do gejev, ki se je prelilo v družbeno zavest in od tam do mnogih posameznikov. Seveda je imelo nasprotovanje družinskemu zakoniku in ima sedanje nasprotovanje uzakonitvi istospolne zakonske zveze svoj izvor v že omenjenem biblijskem ukazu.

Zato predlagamo, da del biblije, ki se glasi: »Če kdo leži z moškim, kakor se leži z žensko, sta oba storila gnusobo; naj bosta usmrčena; njuna kri pade nanju.« (3 Mz 20,11), kar je vsaj po našem nesporno sovražni govor, saj poziva k ubijanju drugačnih, obravnavate in ga opredelite kot sovražni govor.

Hvala in lep pozdrav!