V sodobni družbi se vedno bolj krepi zavest o družbeni odgovornosti – zavedanje, da lahko samo odgovorno ravnanje do narave in družbe pripomore k pozitivnemu razvoju. Vsakdo mora prevzeti svoj del odgovornosti za družbo in okolje, saj je le tako mogoče ravnati usklajeno in neškodljivo. Zato so se začele pojavljati zamisli o družbeni odgovornosti in njeni uzakonitvi.

Mednarodna organizacija za standardizacijo je razvila standard s smernicami za družbeno odgovornost. V sklopu tega standarda sta tudi področji okolje in etično ravnanje. Obe sta zelo pomembni, saj je danes okolje zelo onesnaženo, že skoraj uničeno, čedalje več pa je tudi neetičnih dejanj, še posebno, kar zadeva naravo in živali, ki sodijo vanjo. Pri tem ima posebno vlogo tudi človekov odnos do živali, ki se globalno čedalje bolj slabša, to pa ne vpliva samo na živali, temveč tudi na okolje in ljudi. Posebno kvarno vlogo ima množična živinoreja, za katero je dokazano, da zelo škoduje okolju – s svojimi toplogrednimi plini sodi med najhujše uničevalce podnebja, proizvodi množične živinoreje, to je meso, in tudi drugi izdelki živalskega izvora pa povzročajo civilizacijske bolezni. In teh je čedalje več. Seveda pa so ob vsem tem najbolj prizadete same živali, ki neizmerno trpijo in v grozljivih mukah umirajo v klavnicah.

Zelo negativno družbeno vlogo ima tudi lov. Čeprav lovci trdijo, da se z lovom ohranja naravno ravnotežje, je resnica prav nasprotna: lov uničuje naravno ravnotežje in okolje. Znanstveno dokazano je, da se prav zaradi lova nekatere živali bolj razmnožujejo, kot bi se sicer, saj se vrsta, ki se zaradi lova čuti ogroženo, brani tako, da se rodi več mladičev, več jih preživi … Podobno je tudi pri poskusih na živalih, raznih tekmovanjih živali … Vse to je družbeno škodljivo in neetično ravnanje, ravnanje, ki ni potrebno za obstoj ljudi.

Ali je družbeno odgovorno, da ministrstvo za zdravje podpira živinorejo in klavnice, če je dokazano, da so škodljive? Mar je družbeno odgovorno, da ministrstvo za kmetijstvo in okolje podpira lov, ki uničuje naravo? Je družbeno odgovorno, da vse to podpirata tudi vlada in parlament? Ali je družbeno odgovorno, če ti organi podpirajo množično ubijanje živih bitij: več kot 30 milijonov živali pade vsako leto v Sloveniji zaradi neetičnega in škodljivega ravnanja ljudi in njihovih navad?

Živinoreja, lov in druge oblike povzročanja trpljenja živalim nimajo nič skupnega z etičnimi načeli, prav tako kot nimajo nič skupnega z ohranjanjem narave. Človek bi lahko brez njih zlahka preživel, pa še veliko bolje bi mu šlo, kot mu gre zdaj. Zato je nujno, da se zaščita živali uvrsti v standard družbene odgovornosti v okolju in etičnem ravnanju. Uvrstitev zaščite živali v ta standard bi bila pomembna poteza za izboljšanje stanja v naravi in družbi. Človeštvo bi s tem veliko pridobilo, fizično in duhovno. Izboljšala bi se okolje in etika do živali – ta pa bi morala temeljiti na zlatem pravilu: Kar ne želiš, da drugi storijo tebi, ne stori ti njim. Kaj pa človek izgubi? Ničesar, pravzaprav samo negativno.

Zaščita živali je v javnem interesu, saj jo urejata tako ustava kot Zakon o zaščiti živali, ki v prvem členu zaščito živali opredeljuje kot odgovornost ljudi za zaščito njihovega življenja, zdravja in dobrega počutja. To je dodatna utemeljitev za uvrstitev zaščite živali v standard družbene odgovornosti.

Objava: Aura, 290/2013.