Živali – “rešiteljice” zdravstvene blagajne

Slovensko zdravstvo se utaplja v dolgovih, saj veliko zdravstvenih ustanov izkazuje izgubo. Čeprav bo denarja za zdravstvo v letu 2014 za več kot 2 milijardi, to za potrebe zdravstva ne bo dovolj. Stroški za zdravljenje nenalezljivih bolezni naraščajo: rak, diabetes; srčno-žilne bolezni; depresija; debelost … Pri nas je ogroženih na sto tisoče ljudi, v svetu na milijone. Zdravstvene napovedi so temačne.

Ali obstaja rešitev iz te zagate? Seveda. Nekateri pravijo, da je treba zvišati prispevno stopnjo, drugi so zagovorniki doplačil … Je to prava pot? Ne! In kakšna naj bi bila? Preprosta. To je pot, povezana z živalmi!

Večina ljudi uživa živila živalskega izvora, ta pa so dejavnik tveganja za številne civilizacijske bolezni. Iz neke ameriške raziskave celo izhaja, da se človekov organizem odzove na meso (raziskava je bila narejena na rdečem mesu) kakor na tujek in se ga zato z imunskim sistemom brani. Rečeno neposredno: živila živalskega izvora zelo škodujejo človeškemu zdravju, to potrjujejo številne znanstvene raziskave. Ljudje so torej čedalje bolj bolni, ker uživajo meso, mleko in jajca, stroški zdravljenja pa se naglo večajo. Predvideno je, da se bo poraba mesa še povečala, hkrati z njo pa se bodo zvišali stroški zdravstva, saj bo civilizacijskih bolezni še več.

Najpomembnejše je torej zmanjšati stroške, ki nastajajo zaradi civilizacijskih bolezni, torej zmanjšati uživanje živil živalskega izvora ali jih – to bi bilo najboljše – kar opustiti. Skrben gospodar bi to naredil. Ali je država kot »družbeni gospodar« skrbna? Ne. Velja celo nasprotno. Država tako ali drugače podpira uživanje škodljivega mesa, mleka… Namesto da bi ljudi opozorila na nevarnost uživanja omenjenih živil, celo sodeluje pri njihovem oglaševanju. Govori o prehrani zdravega človeka, ki naj bi bila zmerna, uravnotežena in raznovrstna. To sicer drži, hkrati pa ne pove, da mora biti zdrava prehrana iz nabora zdravih živil – takšna pa niso, in to je znanstveno dokazano, živila živalskega izvora. Po zakonu je vsak človek dolžan skrbeti za svoje zdravje, to pa lahko stori med drugim samo z zdravo, neškodljivo prehrano. Ni vsaka prehrana, ki je zmerna, uravnotežena in raznovrstna, tudi zdrava, – takšna je lahko samo prehrana rastlinskega izvora. Uživanje mesa ni izraz svobode, temveč kršitev zakona.

Država z zavajanjem uporabnikov krši tudi eno izmed temeljnih načel pravne države, to je, da nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Namesto da bi skrbela za zdravje državljanov, skrbi da zbolevajo in jih s tem zelo ogroža. V resnici torej skrbi za visoke stroške zdravstva in jemlje denar davkoplačevalcev.

Država ima na voljo vse argumente, da sme od ljudi zahtevati uživanje samo rastlinskih živil. Lahko bi celo predpisovala kazni, kajti če lahko predpiše kazen za nepomemben prekršek v prometu, kot je že manjša prekoračitev hitrosti, bi lahko predpisala tudi kazen za uživanje mesa. Posledice takšnega ravnanja so neprimerljive: uživanje mesa povzroča neizmerno trpljenje živali, bolezni ljudi in uničevanje narave, manjša prekoračitev dovoljene hitrosti pa v 99 odstotkov nima nikakršnih škodljivih družbenih posledic. Pravna podlaga za takšno kazen bi bila že omenjena zakonska dolžnost – skrbeti za svoje zdravje.

Ključ »odrešitve« je torej v odnosu do živali. Če bi živali živele in bile svobodne, bi to bolj ali manj veljalo tudi za ljudi. Ljudje bi bili bolj zdravi, in to bi napolnilo tudi zdravstveno blagajno.

Objava: Aura, 293/2014.

Share This Post