Zgodba se ponavlja. Država zopet načrtuje pomor velikih zveri. V naslednjem enoletnem obdobju naj bi lovci pobili 72 medvedov in 8 volkov. Čeprav sodita medved in volk med ogrožene živalske vrste, bodo te živali spet padale kakor po tekočem traku. Ne samo odrasle, temveč tudi mladiči so obsojeni na smrt. Potoki krvi nedolžnih živali pa tečejo. Država trdi, da medvedi in volkovi povzročajo škodo, medvedi pa naj bi bili nevarni tudi za ljudi, zato lovcem ukaže, naj te živali odstrelijo. Država rešuje »problem« medvedov in volkov večidel z odstrelom. To pa je napačno, kajti če bi bilo to res, bi bila zadeva že zdavnaj urejena, saj je bilo doslej pomorjenih na stotine medvedov pa tudi veliko volkov. Kljub temu pa se medvedi še vedno potikajo pri naseljih, volkovi pa napadajo drobnico. Da težave ni mogoče rešiti z odstrelom, ve tudi država, saj ji je znano, da se zaradi lova število medvedov poveča.
V neki ameriški raziskavi je bilo namreč dokazano, da se je v populaciji črnih medvedov, tam, kjer so jih lovili, rodilo več mladičev pa tudi preživelo jih je več, kakor tam, kjer jih niso lovili. Podobno kažejo izsledki drugih raziskav. Jasno je, da se živalska vrsta tako brani pred izumrtjem, ki ji grozi zaradi lova. Iz tega je mogoče sklepati, da bi bilo pri nas manj medvedov, če ne bi bilo odstrela. Podobno velja za volkove. Znanstveno je tudi dokazano, da škode na drobnici, ki jo povzroča volk, ni mogoče preprečiti z odstrelom, razen seveda če bi pobili vse volkove.
Po predpisih morajo biti rejne živali, če so nastanjene zunaj objektov, zavarovane pred plenilci. Če bi se to res izpolnjevalo – ali bi tem živalim sploh lahko kdo škodoval? Namesto da bi država nadzirala uresničevanje te določbe, rajši na smrt obsoja nedolžna bitja – med »plenilci« in med rejnimi živalmi. Kajti če bi kmetje imeli pravilno zavarovano svojo živino, ki je zunaj hlevov, je divje živali ne bi napadale. Tako ne bi trpela njihova živina, in tudi ne bi bilo razloga za odstrel medvedov in volkov. Tako pa trpijo na primer ovce, ki jih ubijajo volkovi, prav tako tudi volkovi, saj jih potem umorijo lovci. Obakrat gre za mučenje živali. Kdo je kriv za to?
Približno pred desetletjem je vlada sprejela strategijo ravnanja z rjavim medvedom. Ta določa ukrepe sožitja človeka z rjavim medvedom. Med ukrepi je veliko nenasilnih, takšnih, s katerimi bi se lahko doseglo to, kar naj bi se zdaj z odstrelom medvedov: odlov medvedov in preselitev drugam, seznanjanje ljudi z ekologijo medveda, odprava vseh mogočih dejavnikov, ki privabljajo medvede k naseljem … Poglavitni ukrep za preprečitev škode, ki jo povzročijo volkovi, pa je zavarovanje rejne živine. Koliko od tega se uresničuje in v kolikšnem obsegu? In še zanimivost: Iz neke ameriške študije razberemo, da se je število spopadov med ljudmi in medvedi povečalo, ko so povečali odstrel medvedov. Kjer pa odstrela ni bilo in je bil vpeljan program izobraževanja ljudi o sobivanju z medvedi, se je število konfliktov drastično zmanjšalo. Pomor medvedov torej povečuje konflikte med medvedi in človekom.
Za »konflikte« med ljudmi ter medvedi in volkovi torej niso krive te živali, temveč država. Zaradi napačne politike pa niso žrtve samo divje živali, temveč tudi lokalni prebivalci. Ali jih država žrtvuje namenoma? Ker ima od tega koristi? Trofeja medveda lahko stane tudi več kot 10 000 evrov.
Objava: Aura, 278/2012.
