Kot vsako leto poteka tudi letos v tem času cepljenje psov proti steklini. Skrbniki so dolžni urediti cepljenje svojih psov proti omenjeni bolezni, sicer tvegajo kazen. Okoli 200 000 psov naj bi bilo prisilno cepljeno v tem času. Ali takšno vsakoletno cepljenje proti steklini koristi psom?

Res je, da izdelovalci nekaterih cepiv jamčijo zaščito pred steklino za čas, ki je daljši od enega leta, nekateri dve, nekateri celo tri leta ali še več. To pa pomeni, da psov ne bi bilo treba cepiti vsako leto, saj se cepivo, ki jamči zaščito za več let, lahko uporablja tudi v Sloveniji. Zakaj potem država ni spremenila intervala cepljenja in ga zvišala na primer na tri leta? Ker očitno to nekaterim lobijem ne ustreza. Ne ustreza pa tistim, ki imajo od tega korist. Če je treba vsako leto za cepljenje psa plačati približno 30 evrov in če je kandidatov za cepljenje zelo veliko, potem je jasno, zakaj država ne spremeni intervala cepljenja. Lahko da zasluženi milijoni evrov mikajo marsikoga.

Psi pa niso cepljeni samo proti steklini, temveč še proti drugim boleznim. Ali je cepljenje varno za pse? Država pritrjuje. Ali je res tako? Za psa pomeni cepljenje dogodek, ki ne ustreza njegovi naravi. Zato se veliko psov boji cepljenja, mnogi so ob tem zelo vznemirjeni. Se posebno stresno je za mladiče, ki so cepljeni prvič. Vendar pa se mnogim psom ob cepljenju ne povzroča samo trpljenje, nekateri psi zaradi tega celo zbolijo. Znani so namreč negativni stranski učinki cepljenja proti raznim boleznim psov, kot so alergije, srbenje, omotica, nemir, otekanje glave in povečana dovzetnost za bakterijske okužbe … O stranskih učinkih cepiva poročajo tudi proizvajalci, vendar navajajo le stranske učinke, ki se pokažejo neposredno po cepljenju, raznih kroničnih bolezni pa ne pripisujejo posledicam cepljenja. Cepiva, ki vsebujejo poleg povzročitelja bolezni še izredno strupene snovi, se nalagajo v telesu in šele po daljšem času povzročijo, da psi zbolijo. Država prizna negativne učinke cepljenja samo, če se pokažejo takoj po cepljenju, pa še takrat jih velikokrat pripiše drugim vzrokom. Vsekakor se hoče ogniti temu, da bi se nekatere bolezni psov povezalo s cepljenjem. Kdo pa bi še dal cepiti svoje živali, če bi bilo dokazano, da cepivo lahko povzroči bolezni? Še bolj kot posamezno cepivo je škodljivo kombinirano, večnamensko cepivo. Če dobi žival v telo sočasno več vrst cepiva, je telo zelo obremenjeno in je veliko več možnosti za hude stranske učinke.

Resnica je, da je cepljenje za živali lahko nevarno, saj jim lahko okvari zdravje, torej povzroči bolezen in tudi trpljenje. Zato moramo biti pri vsem tem pazljivi in poskrbeti, da se živalim ne škodi, kajti človek je po zakonu odgovoren za njihovo zdravje. Zato bi bilo primerno živali cepiti samo takrat, ko je nujno. Prvi korak k temu je lahko opustitev vsakoletnega cepljenja psov proti steklini in pse cepiti na daljša obdobja. Ker pri nas stekline skoraj ni, je vprašanje, ali je cepljenje sploh potrebno. Seveda bi bilo treba preveriti še to, kakšne so možnosti, da pridejo psi v stik s steklimi lisicami, kajti psi se v naravi sploh ne smejo prosto gibati.

Vsakoletno cepljenje psov proti steklini torej ne koristi živalim, temveč blagajnam nekaterih lobijev! Do kdaj bo država še imela takšen odnos do živali? Do kdaj bo imel dobiček prednost pred zdravjem? Ali dostojanstvo živali ne pomeni nič?

Objava: Aura, 284/2013.