Na sodišču se je pred nedavnim končalo prvostopenjsko sojenje staršem, ki naj bi zaradi malomarnosti povzročili smrt svoje takrat še ne enoletne hčerke. Ta primer je že od vsega začetka zbujal pozornost, saj so bili starši takrat vegani. Se preden je bil znan vzrok smrti, so mnogi zdravniki za otrokovo smrt takoj obdolžili vegansko prehrano in tudi v samem sodnem postopku je izvedenec govoril o tem, da bi moral otrok po šestih mesecih začeti jesti mesne kašice in da je mleko matere veganke primerno za otroka le ob ustreznih prehranskih dopolnilih. Uradna medicina se v zadnjem času torej ni spremenila, saj je tudi v tem sodnem postopku napadla vegansko prehrano samo po sebi, čeprav je bil vzrok otrokove smrti pljučnica.
Marsikdo se sprašuje, zakaj ima medicinska doktrina še vedno negativen odnos do veganstva. Kaj je za vsem tem? Komu koristi takšen odpor do prehrane, za katero je znanstveno dokazano, da sama po sebi ni škodljiva, da je primerna za vse starosti in ima veliko prednosti pred mešano prehrano? Ne samo zdravstvene, temveč tudi ekološke in moralno-etične. Zakaj ne »pokoplje« hrane živalskega izvora, za katero na stotine izsledkov raznih študij in raziskav dokazuje izjemno škodljivost, saj povzroča veliko civilizacijskih bolezni, zaradi katerih trpi in umira na milijone ljudi? Trpijo in umirajo pa seveda tudi milijarde živali!
Res pa je, da hrana živalskega izvora s svojimi boleznimi omogoča zdravnikom veliko dela. Več mesa, mleka, jajc … več bolezni in več dela za zdravnike pa tudi za farmacevte. Če ljudje preidejo na vegansko prehrano, se slika obrne in bolezni je vedno manj. To pa ogrozi uradno medicino, ki glede prehrane temelji na prehrani živalskega izvora. Ne samo ogrozi, veganska prehrana je lahko celo nekakšna »grobarka« uradne medicine. Zato ta neprenehoma napada vegane in razglaša vegansko prehrano za bolj ali manj škodljivo. S podpiranjem veganstva bi si medicina torej žagala vejo, na kateri sedi. Takšno ravnanje uradne medicine je seveda v skladu s Hipokratovo prisego, po kateri niso na prvem mestu bolniki, temveč zdravniki. Prvi trije členi te prisege govorijo namreč o zdravnikih, bolnik pride na vrsto pozneje. Zdravniki morajo sprva poskrbeti zase, pri tem jim pomaga prehrana živalskega izvora, ki jim »pripelje stranke«, šele nato pride na vrsto bolnik. Temu pa svetujejo, naj uživa predvsem meso, češ da načeloma ni škodljivo, in tako si zagotovijo še več dela. Kajti bolnik lahko postane le še hujši bolnik.
Kakšno zvezo pa imajo živali in Hipokratova prisega? Veliko! Pri tej prisegi morajo zdravniki sprva poskrbeti zase, za nadaljevanje svojega poklica, pri tem pa jim z boleznimi pomaga tudi prehrana živalskega izvora. Prinaša jim obilo dela in s tem »reprodukcijo« stanu, zato je razumljivo, da omenjena prisega zelo vpliva na položaj živali. Več mesa, mleka … in tovrstnih izdelkov, več mučenja in smrti živali. Če bi bil na prvem mestu Hipokratove prisege bolnik, in ne zdravnik, tega po vsej verjetnosti ne bi bilo. Zdravniki bi skrbeli za bolnikove koristi, in ne za svoje, ter bi mu zato svetovali vegansko prehrano in ne prehrane živalskega izvora.
Hipokratova prisega je za živali uničujoča, saj vsaj posredno napeljuje k njihovemu mučenju in ubijanju, zdravniki pa za »reprodukcijo« svojega stanu uporabljajo tudi prehrano živalskega izvora, ki jim prinaša »stranke«, ubija pa živali. Koliko zdravnikov se tega sploh zaveda?
Objava: Aura, 291/2013.
