Vlada je v okviru ukrepov zaradi rasti cen kmetom namenila 22 milijonov evrov pomoči. Kot je dejala kmetijska ministrica I. Šinko, bo država za sektor mleka namenila 5,2 milijona evrov pomoči, mnogo subvencij pa bo šlo tudi za nakup repromateriala, zlasti za podražena gnojila, ki jih bodo deležni tudi mnogi drugi živinorejci.

Že dolgo je znano in dokazano, kako škodljiva je živinoreja. Ne samo za živali, ki na farmah grozljivo trpijo in so brutalno umorjene v klavnici, temveč tudi za naravo, vključno s podnebjem, ki jo živinoreja vedno bolj uničuje. Seveda ni pozabiti niti zelo negativnega vpliva živil živalskega izvora na zdravje ljudi. Vse to država dobro ve, pa kljub temu leto za letom še vedno subvencionira živinorejo. Ali država hoče vse to trpljenje in uničevanje? Očitno da, saj bi sicer ju preprečila! Ali ne pomeni potem to zavestno škodovanje družbi in naravi? Da je živinoreja škodljiva, ve tudi predsednik vlade R. Golob, ki je v nekem predvolilnem soočenju dejal: »Vsi govorimo o podnebnih spremembah. Kmetijstvo je zelo pomemben dejavnik.

Živinoreja in konzumacija mesa je prevelika in samo en dan ali dva dneva brez mesa, če jih zares naslovimo, bodo rešili v kratkem času ravno to pomanjkanje krmil, pšenice za živinorejo v Sloveniji.« Zakaj potem tudi ta vlada še vedno subvencionira živinorejo? Ali bo predsednik vlade sprejel oz. predlagal kakšne ukrepe, ki bodo šli v smeri dan ali dva dneva brez mesa? Ali pa so bile omenjene besede dr. Goloba navaden predvolilne piar, s katerim je želel pridobiti čim več vegetarijanskih in veganskih volivcev?
Vsekakor je potrebno pomagati tistim, ki potrebujejo pomoč. Ali živinorejci res potrebujejo državno pomoč v obliki subvencij? Večina živinorejcev ni revnih in lahko s prodajo svojih izdelkov bolj ali manj dobro živi. Če so odkupne cene enih prenizke, pač prodajo tistim, ki ponudijo več; če pa to ne gre, se pač preusmerijo – in to bi seveda morala država finančno podpirati. Zato ni potrebno, da se živinorejcem pomaga s subvencijami v okviru kmetijske politike, lahko pa sem jim pomaga s transferji v okviru socialne politike, če izpolnjujejo pogoje za to. Drugače rečeno: če živinorejec »obuboža«, dobi socialno pomoč.

Dejstvo je tudi, da je živinoreja zelo potratna dejavnost v primerjavi s poljedelstvom. Za proizvodnjo kilograma fižola je potrebno približno 18-krat manj zemlje, 10-krat manj vode, 9-krat manj naftnih derivatov, 12-krat manj umetnih gnojil in 10-krat manj kot za proizvodnjo kilograma govedine? Koliko energije je potrebne za prevoz in hlajenje mesa v trgovinah in doma? Zelo veliko! In koliko za isti namen za krompir? Bistveno manj! Če bi odpravili živinorejo, bi se lahko torej takoj zelo zmanjšala potrošnja energije. Ali bi bilo potem potrebno sprejemati razne drastične ukrepe za zmanjšanje porabe fosilne energije? Ali ne bi bila opustitev živinoreje najcenejši in najlažji korak v okviru zelenega prehoda? Ali vlade tega ne vedo?

_________________
Objava: Ona, 12.7.2022.