Božični in novoletni čas je čas množičnega obdarovanja in praznovanja. Božiček, dedek Mraz in drugi prinašajo darila. Velika skupina živih bitij pa v decembru ne dobi nič. Ne samo to, veliko jih izgubi še to, kar je najpomembnejše: življenje. Ta čas je za živali zelo krut, saj jih več kakor druge mesece, razen morda v aprilu, ko je velika noč, zakoljejo za praznična kosila ali večerje.
Praznovanje enih pomeni izgubo življenja drugih. Praznovanje enih je neizmerno trpljenje drugih. Veselje enih pomeni mučenje drugih. Zaradi praznovanja enih teče kri drugih. Leto za letom izgubljajo živali življenja za praznična kosila in večerje, leto za letom neizmerno trpijo. Ne milijoni, milijarde živali, številke so čedalje višje.
Posebno nerazumljivo je ubijanje živali za božična kosila in večerje, saj Cerkev uči božjo zapoved Ne ubijaj! Ta je jasna in ne pomeni, da ne bi smeli ubijati samo ljudi, temveč ne bi smeli ubijati niti živali. Ne piše namreč »ne ubijaj ljudi, živali pa lahko«. Jezus iz Nazareta je bil vegetarijanec, prijatelj živali in se je zavzemal za živali na vseh področjih. Njegovemu zgledu naj bi sledili tudi tisti, ki se štejejo za kristjane. Eden izmed korakov pri
sledenju Jezusovemu ravnanju bi bila vsekakor vegetarijanska, še bolje pa veganska hrana – praznična kosila, večerje ali drugi obroki. S tem ne bi koristili samo svojemu zdravju – živila živalskega izvora so namreč dokazano škodljiva -, temveč bi preprečili tudi neizmerno trpljenje živali.
Dokazano je tudi, da lahko dobi človek z rastlinsko hrano vse, kar potrebuje za življenje. Poleg tega bi rastlinska hrana blagodejno vplivala na okolje in podnebje, kajti znano je, da množična živinoreja kot vir hrane živalskega izvora zelo škoduje okolju in podnebju. Božja zapoved Ne ubijaj! torej ni nekaj abstraktnega, temveč velika pomoč ljudem, kajti njeno uresničevanje pomeni življenje, kršitev pa trpljenje in smrt za tiste, ki jo kršijo, in seveda za tiste, v škodo katerih je bila kršena. Veliko ljudi, ki uživajo meso in drugo hrano živalskega izvora zboli zaradi bolezni, ki jih povzročajo ta živila. To jim prinaša hudo trpljenje in mogoče celo smrt. Če bi izpolnjevali zapoved Ne ubijaj, bi rešili ne samo živali, temveč tudi sebe. Zakon »kar seješ, to žanješ«, velja na vseh področjih človeškega življenja in za vse ljudi. Živali, podnebje, zdravje, narava, ljudje – vse to sodi pod zapoved Ne ubijaj!.
Od ubijanja živali do ubijanja ljudi je majhen korak, je dejal vegetarijanec, pisatelj L. N. Tolstoj. Nasilje do živali se lahko spremeni tudi v nasilje do ljudi. Če bodo živele živali, bo umiralo vse manj ljudi, kajti družba bo sčasoma opustila nasilje in zaživela v miru. Zato pomeni zaščita živali v bistvu tudi zaščito ljudi in seveda narave, je torej del odgovornega ravnanja ne samo na ravni posameznika, temveč tudi na ravni celotne družbe.
Kakšno je pravo darilo živalim v tem času? In ne samo v tem času! Naj večje darilo živali, je darilo življenja. Darilo, ki ga vsak, ki postane vegetarijanec ali vegan, nameni živalim. In ne samo ta, temveč tudi tisti, ki se preneha ukvarjati z lovom in drugimi živalim škodljivim dejavnostmi. Kajti podaritev življenja ne pomeni samo to, da se pusti živalim živeti do naravne smrti, temveč da se jim tudi omogoči, da živijo svoji vrsti primerno. Na tem področju lahko veliko naredi Cerkev, da končno vendarle začne uresničevati zapoved Ne ubijaj!.
Objava: Aura, 292/2013.